Lambert Ehrlich, svetniški kandidat

(ob obletnici) 26. maja 1942 je v Ljubljani na Streliški cesti padel pod streli najetega morilca Lambert Ehlich, človek globoke vere, izkušen duhovnik, univerzitetni profesor, slovenski diplomat na pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni, zagovornik koroških Slovencev in pobudnik samostojne slovenske države, voditelj in organizator slovenske katoliške mladine, mučenec, svetniški kandidat.
Rodil se je 18. septembra 1878 v Žabnicah pod Svetimi Višarji. Po končani ljudski šoli v domačem kraju je šel na klasično gimnazijo v Celovec, bogoslovje pa je študiral najprej v Innsbrucku, nato pa v Rimu, kjer je bil leta 1903 posvečen v duhovnika. Po vrnitvi v domače kraje je deloval z mladostnim ognjem kot profesor in voditelj mladine. V letih 1919–1922 se je strokovno izpopolnjeval v študiju etnologije, primerjalnega bogoslovja v Parizu in Oxfordu. Kot mednarodno priznan na teh področjih je leta 1922 postal profesor na teološki fakulteti novoustanovljene univerze v Ljubljani. Škof Gregorij Rožman ga je postavil za duhovnega voditelja študentov. Komunistom je bil trn v peti, zato so ga 26. maja 1942 skupaj s študentom Viktorjem Rojcem zahrbtno umorili.

Lambert Ehrlich je med svetniškimi kandidati - mučenci XX. stoletja (po škofijah: Maribor 12, Ljubljana 30, Koper 9), ki jih je Kongregacija za zadeve svetnikov sprejela v postopek za beatifikacijo.

več:
S. Čuk, Lambert Ehrlich: Obletnica meseca, v: Ognjišče 6 (1992), 24-25.
B. Rustja; M. Erjavec, Lambert Ehrlich: Slovenski svetniški kandidati, v: Ognjišče 5 (2023), 99.
G. Čušin, Dragi moji: S svetniškim kandidatom na TI, v: Ognjišče 5 (2023), 98.
spletna stran Ognjišča: Lambert Ehrlich

njegova misel:

• ... Slovenija mora biti mejnik, ki druži in veže jug s severom in vzhod z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje. Ostati mora mejnik, ki druži kakor Svete Višarje. To je Božja volja! To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bi sedel bodisi na jugu ali na severu, na vzhodu ali na zahodu. Božja volja je, da mi vsi za to svobodo delamo, in Božji volji se ne sme nihče izmikati ... (iz pridige študentom 1933)
• Ob temeljih te Svete gore se stikajo tri poglavitna evropska plemena: Romani, Germani in Slovani. Namesto mejnika so naši očetje postavili na ta otok cerkev, Mariji v čast. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne ločuje, marveč jih združuje. (L. Ehrlich, Sv. Višarje, 1933)

o njem:

• Še danes smo povsem pod vtisom njegove smrti, pozabljamo pa, zakaj je moral umreti. Bil je edina prava konkurenca komunističnemu gibanju. Ne pri boju za oblast, ki jim je bila prvenstvena, ampak pri poti do nje. Še vedno sem prepričan, da je bil likvidiran zato, ker se je preresno lotil dela za osvoboditev vseh Slovencev in za združitev vse naše zemlje v združeno in samostojno Slovenijo. ... (dr. Justin Stanovnik)

• Zakaj je moral Ehrlich umreti? Ker je bil kristjan in duhovnik, ki ga ni bilo moč ne kupiti, ne ukloniti, ne prestrašiti. (nadškof Stanislav Zore)

pripravlja Marko Čuk