Velika duša Indije - Mahatma Gandhi

(* ob obletnici) Indijski politik, voditelj in borec za človekove pravice se je rodil 2. oktobra 1869 v Porbandurju v Indiji. Materin zgled in njena globoka (hindujska) vernost sta odločilno vplivala na vse njegovo življenje: razvil je spoštovanje do vseh oblik življenja in svoje ideje o miroljubnosti in nenasilju. Po uspešno končanem študiju prava v Angliji, se je leta 1891 vrnil v domovino in delal kot odvetnik. Ko je branil bogatega indijskega trgovca v Južni Afriki, je odšel tja ter tam ostal 21 let. Hitro je spoznal, da njegovi indijski rojaki v tej deželi nimajo nobenih političnih pravic. Postal je voditelj indijske skupnosti. Ljudi je učil, naj se za svoje pravice borijo z močjo resnice in ljubezni (satyagrahi). "Uprli se bomo samo krivičnim in tiranskim zakonom, toda naš odpor bo brez nasilja. Pustili bomo, da nas bodo pobijali, zapirali, toda upirali se bomo še vedno, vse dotlej, da bodo belci zadobili čut za pravico in nam bodo dali svobodo." Ko se je vrnil v domovino, se je odločil, da bo ustanovil svoj "ashram", skupnost ljudi, odločenih, ki bodo živeli po novih (Gandhijevih) pravilih. Njihovo življenje so vodili: poštenost, resnicoljubnost, celibat in revščina. Gandhija so kmalu spoznali kot vodilnega borca za človekove pravice. Odločil se je, da se bo boril proti angleški vladavini v Indiji. Ta boj je po osemindvajsetih letih prinesel Indiji osvoboditev izpod angleške nadvlade ... Vzel je v roke palico in začel potovati po Indiji oin spodbujati ljudi, naj sami tkejo, naj bojkotirajo angleško blago, sam je dal zgled in vsak dan izdelal dvesto vatlov preje. Boril se je z angleškim monopolom nad pridobivanjem soli . z osemdesetimi somišljeniki se je podal na pohod proti morju, kjer so zajeli vodo iz Indijskega oceana in okušali indijsko sol ... in Indijci so dosegli pravico do predelave soli. Gandhi je vztrajal pri svoji borbi za neodvisnost svoje domovine, čeprav so ga vedno znova zapirali. Organiziral je molitvena srečanja, sprejemal je odposlance, govoril in spodbujal k pogumu, odpuščanju in resnicoljubnosti. Njegovo prizadevanje je obrodilo sad: opolnoči med 14. in 15. avgustom 1947 je Indija postala samostojna. Težav v domovini še ni bilo konec, vneli so se boji med hindujci in muslimani ... Gandhi je zu zavračanjem hrane skušal doseči spravo med sprtimi ..."Post bom zaključil, ko bom pomirjen vedel, da so povsod, v vseh skupnostih, srca združena." Tega ni dočakal, kajti prehitela ga je nasilna smrt po strelih hindujca, ki ni mogel razumeti Gandhijeve ljubezni do muslimanov.

več:
S. Čuk, Mahatma Gandhi. Kristusov govor  na gori mi seže do srca: Pričevanje, v: Ognjišče 1 (2008), 34-35.
S. Čuk, Velika duša Indije: Ti, ki iščeš ... ti, ki dvomiš, v: Ognjišče 3 (1969), 19-23.

nekaj njegovih misli:

• Kot kaplja strupa uniči celotno vedro mleka, tako že čisto majhno pomanjkanje resnice ugonobi človeka.
  
• Naša narava je nagnjena k temu, da v nasprotniku vidi samo slabo, da mu vedno pripisuje slabo, tudi tisto, ki ga v resnici nima. Slabo, ki ga vidimo v njem, je skoraj vedno odvisno od našega prenagljenega in zlobnega presojanja človeka.
  
• Prepričan sem, da nisem sposoben sovražiti. V dolgi šoli samovzgoje, ki temelji na molitvi, sem se vsaj štirideset let trudil, da bi ljubil vse ljudi.
  
• Kadar slišim peti 'Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem', se vprašam, kje danes še izkazujejo resnično slavo Bogu in kje na zemlji je mir. Dokler bomo lačni miru in dokler iz naše družbe ne bomo izruvali nasilja, se Kristus ne bo rodil.
  
• Vse je Božja last. Nič, popolnoma nič na tem svetu ni naše. Torej: zakaj se bojimo? Koga se bojimo?
  
• Kakor je hrana nujno potrebna za telo, tako je molitev nujno potrebna za dušo. V resnici pa niti hrana ni tako potrebna za telo, kot molitev za dušo. Post je namreč večkrat potreben, da ohranimo telko zdravo, posta za molitev pa ne poznam.
  
• Ljudje, ki so brez zavisti, so hvaležni tudi za tiste zaklade, ki jih odkrijejo v drugih.
  več:

o Gandhiju:

• Že poganski rimski filozof Seneka je bil prepričan, “da se je z vseh strani zemlje dovoljeno stegovati proti nebu”. Italijanski teolog in pesnik David Maria Turoldo se je spraševal: »Ali morda Gandhi ne pripada skrivnosti Cerkve bolj kot mnogi od nas?« Bodimo torej odprtega duha in mišljenja.

pripravlja Marko Čuk