Janez A. Arnež

* 2. avgust 1923, Ljubljana. † 18. december 2021, Ljubljana

Dr. Janez Arnež (1923) je rojen Ljubljančan. V tem mestu je prejel tudi prvo izobrazbo. Val revolucije ga je vrgel iz domovine. Zaradi tega ni bil zagrenjen, ampak to sprejel kot izziv ter je nabiral znanje na različnih evropskih univerzah. Dokler ni pristal v ZDA, kjer je naredil magisterij iz ekonomije, v Kanadi pa doktorat. Več desetletij je predaval ekonomijo na univerzi. Poleg strokovnega dela je imel za življenjsko nalogo, da angleško govorno področje seznanja s slovensko problematiko ter zbira gradivo Slovencev po svetu. Zato je ustanovil Studia Slovenica in zbral bogat arhiv, ki ga je ob osamosvojitvi preselil v Slovenijo. Kot recept za dolgo in ustvarjalno življenje je rad priporočal red, železno voljo in ljubezen do dela.

nekaj njegovih misli iz pogovora z Božom Rustjo za Ognjišče 4/ 2012

• V¨gimnaziji je bil moj sošolec blaženi Alojzij Grozde, s katerim sva skupaj hodila na duhovne vaje in obnove, srečevala pa sva se tudi na letnih zborovanjih Kätoliške akcije (Tomčevih mladcev). (...)¨Takrat je bilo veliko umorov, hodili smo na pogrebe, bili živčni. Zvečer je veljala obvezna zatemnitev. (...) V takih razmerah je bilo izredno težko študirati: Prihajale so novice: tam so Italijani pobili talce, tam zažgali vas, drugje pa so komunisti ubili tega ali onega. Kako smo bili iz sebe, ko so ubili profesorja Ehrlicha!
• Nihče v Sloveniji ni bil tako organiziran kot komunisti. Oni so imeli organizacijo in strogo kontrolo ter kazni, če kdo ne bi bil discipliniran. So pa sovražili vsako gibanje, ki bi bilo proti njim in organizirano. Bali so se naše načelnosti. Krščanskih socialistov se niso bali. Imeli smo načela, ki smo se jih držali. (...) Leta 1942 sem maturiral in se vpisal na Pravno fakulteto. Istočasno sem na Teološki fakulteti poslušal predavanja iz filozofije. Leta 1943 sem šel v Trst. Javil sem se h tržaškim domobrancem.
• Jaz sem antimilitarist in Bog mi je dal to milost, da nisem imel nikoli puške v roki in nikoli nisem ustrelil z njo. Znal sem se tako ‘izmazati’, da sem samo deloval v kulturi. Vso dijaško dobo sem si želel, da bi šel iz Slovenije in videl kulturo drugih narodov in druge univerze. Revolucija me je dobesedno vrgla iz domovine in mi dala to možnost.
• Podal sem se po svetu iskat prostor, kjer bi študiral. Prišel sem v Milano, ... po neuspelem poskusu vstopa v Švico prišel v Bologno, kjer sem začel študirati. Naredil sem prošnjo in bil sprejet na katoliško univerzo v Louvainu v Belgiji. Tam sem diplomiral iz političnih ved in ekonomije.In začel pripravljati tudi doktorat.Potem pa sem dobil vizo za Ameriko, kjer sem najprej nekaj časa delal v tovarni. V Ameriki sem naredil magisterij iz ekonomije, doktoriral pa sem na katoliški univerzi v kanadskem Quebecu.
• Moj ideal ni bil karierizem. Po svetu sem šel s posebnim namenom. Vedel sem, da vera brez dobrih del ni nič. Zame je bila moralna dolžnost, da pomagam Sloveniji, ki je v takih težavah. Nisem bil ekonomski izseljenec, ampak ideološki, zato sem začel premišljevati, kaj lahko na intelektualnem polju naredim za Slovenijo v tujini.
• Vedel sem, da ne morem ustanoviti nekega inštituta ali česa podobnega. Lahko pa zbiram podatke in sicer angleško literaturo o Sloveniji in pa tisto, kar so Slovenci napisali v tujini. Veliko svojega časa sem porabil za to in vse tudi sam financiral. Začel sem tudi objavljati publikacije v angleščini.Gre za celo zbirko Studia Slovenica. Leta 1958 sem izdal prvo knjigo v angleščini z naslovom Slovenija v evropskih zadevah. ...  Imel sem veliko težav pri pridobivanju literature. Največ sem jo dobil, ko sem bil zaposlen v Kongresni knjižnici v Washingtonu. Je največja v Ameriki, morda celo na svetu.

več:
B. Rustja, dr. Janez Arnež. "Za moralno dolžnost sem imel, da pomagam Sloveniji: Gost meseca, v: Ognjišče 4 (2012), 10-15.
S. Čuk, Janez Arnež (1923-2021): Obletnica meseca, v: Ognjišče 7 (2023), 36-37.

pripravlja Marko Čuk