Celo življenje me je težila ženina odločitev za splav

Mihail Gorbačov, nekdanji voditelj Sovjetske zveze in njen reformator ter tvorec perestrojke, ki je privedla do velikih družbenih sprememb in propada Sovjetske zveze, je ob 15-letnici smrti svoje žene Raise rekel, kako obžaluje, da sta s splavom umorila svojega nerojenega sina, kar ga je preganjalo dolgo časa. Leta 1953 je bila Raisa noseča. Leto prej je prebolela težjo bolezen, katere posledica je bilo oslabljeno srce. Takrat še obetavnemu partijskemu voditelju in njegovi ženi so zdravniki povedali, da se je treba odločiti ali za življenje matere ali nerojenega otroka. Trdili so, da žena s tako šibkim srcem poroda ne bo preživela.Gorbačov je poslušal zdravnike in nagovoril ženo, da se je odločila za splav. Sedaj pa je priznal, kako je ta odločitev dolgo mučila njega in ženo. »Raisa je zelo trpela. Poskušal sem jo miriti, kolikor sem mogel. Rekli so nama, da je bilo dete moškega spola. Zanj sva imela celo ime – Sergej,« je vidno pretresen spregovoril nekdanji vodja Sovjetske zveze o postabortivnem sindromu, s katerim se je soočila njegova žena in z njo tudi on.

Zanimivo, da se je odnos Sovjetske zveze do splava spreminjal. Leta 1953 je bil dovoljen. Dovolili so ga po Stalinovi smrti, ta ga je namreč prepovedal leta 1936 zaradi negativnih demografskih trendov, čeprav ta prepoved ni zmanjšala števila splavov, saj so ga na tihem tolerirali. Spomnimo naj še, da so prav boljševiki prvi v Evropi legalizirali splav že leta 1920. Po ukinitvi prepovedi leta 1953 naj bi nekdanja Sovjetska zveza bila država z najvišjo stopnjo splavov v Evropi. Rusija je še danes prva v tej tragični statistiki. Po podatkih iz leta 2011 naj bi v tej državi splavili blizu milijon otrok, a bojevniki za življenje trdijo, da je ta številka še veliko večja. (br)