Neznani Arsen Dedić

Ambrož Kodelja, župnik v Doberdobu, ki svoje kolumne objavlja v zamejskem katoliškem tedniku Novi glas, je v začetku septembra svoj zapis posvetil hrvaškemu pevcu popularne glasbe Arsenu Dediću (Šibenik 1938 – Zagreb 2015). V zapisu razkriva sodelovanje Arsena Dedića z vokalno instrumentalno skupino zagrebških bogoslovcev Žeteoci (Žanjci). Z bogoslovci je izdal ploščo Majka Marija (Mati Marija). Pesem je bila namenjena marijanskemu kongresu v Mariji Bistrici leta 1971. Avtor zapisa poudarja, da je bilo v Sloveniji takrat kaj takega nemogoče. Ob izidu te plošče je hrvaški verski list Glas koncila objavil pogovor z Dedićem.

Najprej je povedal, da so ga k sodelovanju povabili bogoslovci. Sam se je najprej branil, ker ni “človek iz te stroke” in rad piše šansone in kabaretske pesmi. »Pesem Mati Marija sem si zamislil tako, da bi predstavljala lik žene – matere iz Dalmacije, kar bi lahko poosebljalo tudi mojo mater. Tako me je Mijo (bogoslovec op. b. r.) pripeljal do tega, da sem začel misliti nato, na kar prej nikoli nisem ... Ker je Bog ustvaril prvo ženo Evo iz Adamovega rebra, ker je vsemogočen, sem ob tem razmišljal, da je vsaka naša prava žena spoštovanja vredna žena in dostojna mati, ki bo rodila Božjega otroka, saj je vsak otrok tudi Božji otrok ...
Navdih za pesem mi je dala moja mati. To je bila žena, ki nikoli v življenju ni oblekla praznične obleke, nikoli ni opustila šibeniške ‘pundže’, celo življenje je bila doma ob štedilniku. Med vojno je zmogla prepešačiti do 30 kilometrov, da nam je priskrbela hrano. ... Žena, ki je vstopila nepismena v zakon, pa se danes zato zanima za književnost in stalno bere. Bila je žena, ki je skrbela za družino ...

Prav tako je v meni ostal spomin na otroštvo, ko smo poslušali in prepevali cerkvene pesmi. Poslušal sem to petje v obeh cerkvah – mama je bila katoličanka, oče pravoslavec.«
Da bi se Arsen pripravil na to pesem, se je poglobil v mesta v evangeliju, ki omenjajo Marijo. »Bil sem hvaležen, da sem vstopil v svet milosti, ki me je obkrožala in zanimala, da sem dobil o vsem tem svoje stališče in si vse to osvežil iz otroštva.« »Pesem je na Hrvaškem ponarodela,« sklepa svoj zapis župnik Kodelja. (br) (br)