Krščanstvo nobelovca in kantavtorja Boba Dylana

Znani slovenski duhovnik Branko Cestnik je na svojem blogu objavil zapis o krščanski razsežnosti letošnjega Nobelovega nagrajenca za književnost Boba Dylana. Njegov zapis temelji na študiji španskega duhovnika, ki je o znanem pevcu in njegovem odnosu do krščanstva napisal knjigo. Za znanega glasbenika je bil odločilni trenutek, ko mu je nekdo izmed oboževalcev med koncertom leta 1978 na oder vrgel križec. Prav v tem času se je Bob znašel sredi družinskih prepirov, polpraznih scen in nakopičene utrujenosti. Sredi potrtosti zaradi ločitve od žene in skrbi za njunih pet otrok ga je ta križec spremljal vso turnejo. Prav tiste dni je v nekem hotelu doživel nekaj, kar nekateri imenujejo razodetje, sam pa je o tem dejal: »Jezus je položil svojo roko name.«
S tem dogodkom se je začelo pevčevo spreobrnjenje. Med letoma 1979 in 1981 je izdal svojo krščansko trilogijo in sicer albume: Slow Train Coming (Počasni vlak prihaja) – absolutni uspeh, zaradi katerega je pesem Gotta Ser­ve Somebody (Nekomu moraš služiti) prejela nagrado Grammy, prvo za Dylana. Sledi album Saved (Rešen) in na koncu, kot sklep trilogije, album Shot of Love (Ljubezenski strel), na katerem se nahaja biser Every Grain of Sand (Vsako zrno peska).
Cestnik pravi, da v teh albumih Dylan izrazi svojo gorečo vero v Jezusa Kristusa, kateremu posveti vrs­to pesmi. Njegova vera se najpogosteje naslanja na Knjigo razodetja in Pavlovo Pismo Rimljanom. Svojo vero je zaživel v evangeličanski skupnosti Vinograd, v kateri posebej poudarjajo vlogo milosti, pa tudi vlogo greha, ki do konca skvari človekovo svobodo. Zato se ne smemo čuditi, da je v tem času v pesmih stalnica naslanjanje na evangelij. Povzetek sporočila je jasen: radikalna vera v Kristusa. V pesmih naletimo tudi na kritiko verske hinavščine – kritiko, ki po njegovem mnenju izhaja iz evangelija – pri njegovih sodržavljanih, zlasti pri njegovih znancih in ‘prijateljih’. Ta kritika je združena s prikrito grožnjo z Božjo sodbo, ki je že na delu in se približuje. Zanimivo, da v pesmi Shot of Love prepeva: “sem Jezusova last” (Property of Jesus).
Zapis še poudarja, da se versko iskanje pri Dylanu ne začne šele v teh treh albumih, ampak ga srečamo že prej. Že v njegovem prvem albumu iz leta 1962 z naslovom Bob Dylan naletimo na sledi evangelija. Najprej v pesmi In my time of Dyin' (Ob uri moje smrti) ali v Gospel Plow (Oznanjevalec), nato v pesmih kot Masters of War (Gospodarji vojne) iz leta 1963 ali v With God on our Side (Z Bogom na naši strani) iz leta 1964 ter drugih. Tako je Dylan eden od sodobnih glasbenikov, pri katerem je krščansko izročilo navzoče od začetka do danes, čeprav zna biti tudi zelo sarkastičen – in pri tem uporablja evangelijska besedila – v odnosu do ljudske rabe in zlorabe evangelijskih določil ter kritičen, ko biča cinizem oblastnikov ali ko napada ameriški verski in politični puritanizem.
Bob Dylan v svojih pes­mih pokaže, da dobro ob­­vlada Sveto pismo, zlasti Sta­ro zavezo. Ne smemo pozabiti na njegovo judovsko po­reklo. Leta 2009 je izdal album, ki je na pol poti med country in blues in na katerem je izbor božičnih pesmi. Naslov albuma je Christmas in the Heart (Božič v srcu), na njegovi zadnji strani pa je slika sv. treh kraljev.
Avtor zapisa se ob sklepu nekako že vnaprej zavaruje pred očitki ‘pokristjanjenja’ tega sodobnega avtorja, saj pravi: »Če se hočemo z izkoristkom srečati z verskim in humanističnim sporočilom mojstra Boba Dylana, moramo počasi in študijsko iti skozi njegovo celotno diskografijo. Tako si bomo ustvarili idejo o resnični krščanski razsežnosti, ki je navzoča v mnogih njegovih pesmih in skozi vso njegovo več kot petdesetletno glasbeno pot.« (br)

Rustja B., Zanimivosti, v: Ognjišče (2016) 11, str. 124