• Avgust 2019

    Avgust 2019

    tema meseca

    Poletni duhovni utrip

    gost meseca

    Jana Lampe, vodja akcij za Afriko pri Karitas

    na obisku

    Ajdovska sladoledna zgodba o uspehu

    Preberi več
  • Julij 2019

    Julij 2019

    tema meseca

    50 let od pristanka na Luni

    priloga

    Ignacij Knoblehar

    gost meseca

    dr. Stanislav Zver

    Preberi več
  • Junij 2019

    Junij 2019

    tema meseca

    Odrini na globoko, v jamo

    priloga

    Francoske gotske katedrale

    gost meseca

    Tomaž Mavrič, vrhovni predstojnik lazaristov

    Preberi več
  • Maj 2019

    Maj 2019

    priloga

    Leonardo da Vinci

    tema meseca

    Cerkev in športna pastorala

    gosta meseca

    Edo Škulj in Jurij Dobravec

    Preberi več
  • April 2019

    April 2019

    priloga

    Hrana in pijača v Svetem pismu

    tema meseca

    Angeli

    gost meseca

    kardinal Angelo Scola

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

03. Čez tisoč samo bolnikov in invalidov

3. romanje: 21. avgusta 1971

Brezje RIBS 1971Romarska 'mladika' se je prijela! V avgustovski številki Ognjišča je bil objavljen oglas, v katerem je bilo zapisano: »V tem mesecu bomo, tako kot zadnja leta, organizirali ROMANJE INVALIDOV IN BOLNIKOV na Brezje. Ta izraz solidarnosti s tistimi, ki jih je trpljenje bolj zaznamovalo kakor nas, postaja počasi že tradicija vse večjega obsega.«

Romanje je bilo 21. avgusta 1971. Poročilo v Ognjišču pove: »Računamo, da je bilo letos na Brezjah čez tisoč samo bolnikov in invalidov in ne dosti manj spremljevalcev. Ker so bili romarji iz najrazličnejših krajev, mest in vasi cele Slovenije, bi bilo praktično nemogoče oskrbeti toliko prevozov, če se na našo prošnjo in prošnjo župnikov ne bi v posameznih župnijah javili vozniki–prostovoljci. Ti so peljali bolnike in invalide svojega ali sosednjih krajev. Precej je bilo tudi kombijev in avtobusov. V imenu vseh romarjev smo dolžni zahvalo tem požrtvovalnim prostovoljcem in seveda župnikom, ki so si povečini sami vzeli skrb za organizacijo prevoza romarjev. To dejanje je še toliko bolj hvalevredno, ker so skoraj vsi to storili brezplačno. Na Brezjah smo bili priče čudovitih prizorov bratske solidarnosti.

Tolika množica seveda ni mogla v cerkev. Zato so reditelji takoj na začetku prosili spremljevalce, ki bolnikom niso nujno potrebni, naj bi počakali zunaj. Bolj ko se je ura pomikala proti enajsti – uri skupne slovesne maše – manj prostora je bilo v cerkvi tudi za bolnike in invalide. Prihajali so novi in sicer težki invalidi na vozičkih. prost je bil samo še bogoslužni prostor okrog oltarja, kjer so bili pripravljeni sedeži za škofa in duhovnike, ki bodo z njim somaševali. Najtežjim invalidom nismo mogli dati zadnjih prostorov v cerkvi, saj je bil to njihov dan: zapeljali smo vozičke tik do oltarja in na rdeče oblečene stole za škofe in mašnike posadili invalide. Res da se bogoslužje ni moglo vršiti tako slovesno kot bi se sicer, toda Kristusova evharistična žrtev je bila še bolj živa, ker so se lepih mašnih oblačil dotikali zveriženi udi invalidov. Škof in somašujoči duhovniki so se umaknili na oltarne stopnice.

Romarji so dobili v roke spored z besedilom vseh pesmi, ki so jih peli med bogoslužjem. Ljudsko petje je močno donelo iz grl nenavadnih romarjev Mariji v pozdrav. Romanje je vodil mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič. V pridigi je po mikrofonu donel njegov spodbujajoči glas, da so ga lahko slišali tudi tisti, ki so bili zunaj cerkve in v kapeli na dvorišču – tisti, ki slovesnosti niso mogli videti. Škof je govoril o vrednosti trpljenja v Kristusovi luči.

Po obhajilu, ki so ga duhovniki delili kar po cerkvi, so redarji romarje na vozičkih in tiste, ki so jih nosili na stolicah, pa še tiste, ki niso bili v klopeh, razporedili v krogu pred cerkvijo. Škof je med petjem litanij z Najsvetejšim v rokah blagoslavljal bolnike. Tako se vrši blagoslov bolnikov z Najsvetejšim v Lurdu. Marsikatero oko se je orosilo ob pogledu na toliko trpečih, zbranih na tem svetem kraju. To je bil 'živi rožni venec trpljenja'. Ko se je procesija končala in je škof izpred oltarja še enkrat podelil blagoslov z Najsvetejšim, so romarji zapeli znano, večno mlado pesem 'Marija, skoz' življenje'.

Težko so se romarji ločili od cerkve, da bi se zatekli v bližnje gostilne, kjer je bilo zanje pripravljeno kosilo. Razvezali so se jeziki, sklepala so se nova poznanstva in prijateljstva.

Vozniki so spet z vso potrpežljivostjo spravljali svoje invalide v vozila. Mnogi so si domov grede ogledali še kakšno zanimivost, v srcu pa so vsi nosili spomin na lepe prizore, ki so jih doživeli ta dan, namenjen materinskemu pogledu Marije Pomočnice, ki je trosila obilje tolažbe in milosti v trpeča srca teh svojih preizkušanih otrok. (Franc Bole)

... se nadaljuje

pripravlja Marko Čuk

Kategorija: Zgodovina romanja invalidov

Zajemi vsak dan

Kako majhen je človek in kako velik je Bog! Evharistija pa nam govori: Kako velik si, človek, ker je Bog zaradi tebe postal majhen!

(Jožef Smej)
Sreda, 21. August 2019
Na vrh