SPLETNA KNJIGARNA Tu lahko kupite naše knjige
Bogdan Žorž, psihoterapevt, publicist * 27. februar 1948; † 6. marec 2014.
- Dobro bi bilo, če bi se v vzgojo na vseh ravneh spet vrnila zvestoba dani besedi kot neka silno pomembna vrednota.
- Otrok naj se že zgodaj nauči, da delo ne pomeni le “delati to, kar me trenutno veseli”, ampak delati to, kar je potrebno.
- Če naj imam res dober stik z drugimi, moram biti najprej v dobrem stiku sam s seboj.
- “Lep dom” je lahko tudi zelo skromno bivališče, če v njem prebivajo ljudje, ki se medsebojno spoštujejo, skrbijo za dobre medsebojne odnose, kjer se počutijo sprejeti, varni, ljubljeni.
- Vzgoja za dobroto je lastna izkušnja dobrote, ki jo otrok doživlja v svoji družini od najnežnejšega detinstva naprej.
- Niso redki tisti, ki jih skrbi, kaj bo z našim malim slovenskim narodom, kaj bo z našim jezikom, kulturo. Tudi sam sodim mednje.
- Izkušnje nam kažejo, da otroci, ki odraščajo ob trdosrčnih starših, ki ne poznajo usmiljenja, tudi sami postanejo trdosrčni, pretirano strogi, nepopustljivi.
- Otrok, ki se bo naučil občudovati lepote narave, bo zmožen prepoznavati in občudovati tudi lepote človekovih stvaritev.
- ...
zbira Marko Čuk
Anton Medved, duhovnik, pesnik, dramatik; * 19. maj 1869, † 12. marec 1910.
- Oh, kaj misliti, čutiti / mora sleherno srce! / Oh, kaj mora vse prebiti, / predno v črno zemljo gre?
- Ljubezen se lahko samo uživa, / besede o njej so vse zastonj. / Popiši, če moreš, z besedami vonj!
- Grenka je življenja kupa, / ki jo mrzel dvom kali. / Kjer ni vere, kjer ni upa, / tam ljubezen ne žari.
- Človek, bodi človek v polni meri, / zemlje ne pretvoriš v raj. / Glej, da ne boš podoben zveri, / angelu boš težko kdaj.
- Nagla v sodbah, v mislih lena / množica godi strastem. / Iz dogodkov brez pomena / plete govor dan za dnem.
- Sad najglobljega spoznanja, / ki razum uklanja volji / danes kot pred tisoč leti, / kje zori? - V trpljenja šoli.
- Ni vreden, da po zemlji hodi, / kdor sam ne ve, kaj ni, kaj je.
- Življenje nas uči, / nalog težavnih daje mnogo, / a red pod vsako nam nalogo / zapiše glas vesti.
- Odkod mi znano Tvoje je ime? / Jaz kličem Te, da se mi razodeni, / jaz kličem Te, kot da si daleč kje, / in Ti si blizu mene, Ti si - v meni!
- Grenka je življenja kupa, / ki jo mrzel dvom kali. / Kjer ni vere, kjer ni upa, / tam ljubezen ne žari.
- Zato, ker hočemo drugače, / drugače vse, kot hoče Bog, / strahu in upa smo igrače.
- ...
zbira Marko Čuk
m. Elizabeta Kremžar (Ivana), redovnica uršulinka, pesnica in pisateljica, * 17. april 1878, † 14. marec 1954.
- Mati, svetuj nam na zemeljski poti, / strma je, težka, korak negotov; / preko nevarnosti naj nam pomaga / tvoja beseda in tvoj blagoslov.
- Mati moja, venec pletem, / venec rož za tvoj oltar, / belih, rdečih, žarno zlatih / zvijem venec, tebi v dar.
- Velika noč me gleda dol z razpela. / Ne vidim več krvi, globokih ran, / ne vidim krone trnove krog čela, / kot sonce zdaj žari odprta stran.
- Soncu nisi dal srca, / ognja si mu dal, da sveti, / zate more le goreti, / a ljubiti te ne zna. // Meni pa si dal srce, / živo, žarko in čuteče - / višek to je moje sreče - / naj gori, gori za te!
- Kam bi nesla svojo solzo, / kam izlila vzdih globok? / Z Materjo trepečo, solzno / laže nosi križ otrok.
- Moj Ideal! / Ljubezen v očeh, / na čelu krepost, / na ustnih modrost / in v srcu svetost.
- Ne vidim tvoje blage roke, / a ti si tu, srce te zre, / saj ni noči tako globoke, / da je ljubezen ne predre.
- O mati! Kako iznajdljiva, kako je globoka / ljubezen tvoja za srečo otroka!
- Zlate rože, o Marija, / v tvoji kroni naj žare! / Hrepenenje po nebesih, / Mati, v moje vlij srce!
- Naj bo karkoli! Darove vzemi , / bridkost in srečo hvaležno objemi: / tako v kroni bodeči / kot v tihi sreči / je Bog.
- Kristus, tvoja tiha ječa / vseh odpovedi je priča - / Le v odpovedi je sreča, / žrtev dušo poveliča.
...
zbira Marko Čuk
bs. Danijel Halas, duhovnik in mučenec za vero, * 24. junij 1908, Črenšovci, † 16. marec 1945, Hotiza.
- Noben duhovnik ne mora vsaditi v rahla tla otroškega srca seme vere tako globoko in uspešno kakor mati. Nobeno duhovniško delo ne more dati toliko uspeha, kakor lahko storijo starši z dobrim zgledom in molitvijo.
- Bog je vsakemu človeku dal starše, da ga varujejo, branijo, hranijo in vzgajajo. Oče in mati morata biti otrokom močna opora. To bosta, če bosta sama dovolj krepostna in dobro vzgojena.
- Človek po svoji naravi z vso silo beži pred trpljenjem, toda z ravno tako hitrostjo beži trpljenje za človekom, celo hitreje, da ga dohiti. Ni mogoče pobegniti.
- Pred dva tisoč leti je prišel Gospod v Betlehem in znova prihaja vsako leto, vsak dan v svoj novi Betlehem, v Sveto rešnje telo in iz njega v srce vsakega kristjana, ki je dobre volje.
- Kakor vsaka rastlina najbolje uspeva v tisti zemlji, ki ji nudi pogoje, potrebne za njeno rast, tako tudi človek ne napreduje v vsakem poklicu, temveč ima samo en poklic, ki mu ga je Bog določil.
- Mi moramo postati svetu blagovest. Ne samo z besedo; dejanja, življenje mora biti kakor kvas, ki bo prekvasilo svet.
- Od družine je odvisno, kakšni so ljudje. Dobre družine dajo dobre ljudi, slabe družine slabe ljudi. Tako učijo, pišejo in to vidimo tudi mi sami.
- Starši so dolžni otrokom pomagati, da odrastejo in se vzgojijo za cilj, ki je otroku namenjen od Boga in narave.
- Bog, ki dobro ve, v katerem poklicu človek najlažje doseže svoj končni cilj, je dal človeku posebne duševne in telesne sposobnosti, ki mu koristijo samo v tem poklicu.
- Ljudje vse premalo razumejo, da je nemogoče ostati Bogu po volji, obenem pa jesti s prepovedanega drevesa. Dostikrat tako delajo, kakor bi hoteli eno roko ponujati Bogu, drugo pa hudiču.
- Če je cvetje lepo in ga slana ne ožge, potem bo tudi sad obilen in zdrav. Če pa se cvetje pokvari, je pokončan tudi sad. Podobno je tudi v življenju.
- Ne smemo se dati od nikogar zapeljati, da bi si obuli tisto, kar drugim bolj ugaja, temveč tisto si moramo obuti, kar nam samim bolj ustreza, ker bomo mi sami hodili in ne drugi.
- Kako globoko je v človekovo naravo vsajeno teženje po družinskem življenju! Blagoslovljena družina je vrelec neizmerne zemeljske sreče.
- Noben duhovnik ne more vsaditi v rahla tla otroškega srca seme vere tako globoko in uspešno kakor mati. Nobeno duhovniško delo ne more dati toliko uspeha, kakor lahko storijo starši z dobrim zgledom in molitvijo.
...
zbira Marko Čuk
Jožef Pogačnik, ljubljanski nadškof, metropolit, * 28. september 1902, † 25. marec 1980
- Bolj kot demokratičnost je treba v Cerkvi poudarjati bratstvo. Najvišji zakon v Cerkvi pa je ljubezen.
- Mladina je bodočnost. Verna mladina bo ohranila vero za bodoče rodove. Verna mladina bo v množici mladega rodu pač majhna čreda, o kateri je govoril Kristus; ta mala čreda ima in bo imela nalogo, da je kvas za druge vernike.
- Velike reči zorijo v tihoti. Vaše klene osebnosti se bodo skovale v ponižnem prizadevanju za lastno notranjo rast, ki mora dozoreti do možate zrelosti. Pripravljajte se na to, da bo vsak izmed vas na svojem bodočem mestu dosleden pričevalec za evangelij.
- Živimo v Marijini dobi. Zato je gotovo, da Bog hoče dati Jezusa današnjemu svetu zopet po Mariji, kakor ga je nekoč pripeljal na svet po Mariji.
- Smo v božjih rokah in to so dobre roke in mi vemo, da bo Bog vodil svet tako, kakor je najbolje za njegovo slavo in blagor stvari.
- Vzel si, Kriste, glasno bol, / v svojih rokah jo obrnil - / pa jo zopet meni vrnil - / kakor prt Veroniki.
- Varuj, Bog, me zdaj oblaka, / ki bi notranjo mi luč zakril. / Srce moje le na to še čaka, / da se čas bo v večnost mi prelil, / v večnosti pristan / čoln moj je naravnan.
- Narod mora najprej sebe poznati, šele potem se more sebe zavedati. Zato ni dovolj, da naša narodna svojstvenost v nas podtalno živi, ampak živeti mora zavedno. Šele potem bomo narod-mož in ne narod-otrok, ki težkih časov ne preživi.
- Križ, molitev, odpoved, pokora so bistvene sestavine krščanstva; kjer teh vrednot ni ali so prisotne le površno, se zamajejo temelji naše vere.
- Kako je to, da si prav ti, Marija z Brezij, v vseh srcih? Ti edina, kjer se spočije, kdor govori slovensko. Da, prav zato, ker si naša, naša, naša. Kdor ve, kaj je naše, ve, da si ti naša.
...
zbira Marko Čuk
Častiti Martin Luther King mlajši, ameriški baptistični duhovnik in borec za državljanske pravice, * 15. januar 1929, Atlanta, Georgia, ZDA, † 4. april 1968, Memphis, Tennessee.
- Pogum in strahopetnost si nasprotujeta. Pogum je notranja odločenost človeka, ki stopa naprej kljub oviram in strah vzbujajočim položajem. Strahopetnost je ponižna vdaja pred okoliščinami. Pogum poraja ustvarjalno samouveljavljanje. Strahopetnost ustvarja uničevalno samozanikanje.Najvišja izmed vseh kreposti je ljubezen ... Razorožena ljubezen je najmočnejša sila na svetu.
- Če se naši dnevi zmrače in so naše noči temnejše od najgloblje polnoči, pomislimo vselej na to, da je na svetu velika odrešujoča Moč. To je Bog.
- Bog je vsemogočen. Lahko nam pokaže pot tam, kjer ne vidimo izhoda. Mračni včeraj lahko spremeni v svetel jutri.
- Ne razlikujemo med pravičnikom ali krivičnikom, temveč med pravičnostjo in nepravičnostjo. Mi sicer sovražimo nepravičnost, vendar ljudi ljubimo, tudi če narede krivico.
- Nekateri še gledajo na križ kot na oviro, drugi ga imajo za norost, jaz pa sem bolj kot kdajkoli prepričan, da je križ Božja moč za rešitev družbe in posameznika.
- Za preštevilne kristjane se versko življenje omejuje na nedeljsko praznovanje brez vsakršne povezave s ponedeljkom.
- Najsilnejša moč v boju za ljudi je trpljenje. Nezasluženo trpljenje je odrešenje. V trpljenju se skriva silna, preobraževalna moč.
- Bog zna najti izhod iz brezizhodnosti. On spreminja včerajšnjo temo v jutrišnjo svetlobo in končno v žareči dan večnosti.
- Za to, da se nas polaste velike skrbi, ni vzrok njihova velikost, ampak velikost naše nevere.
- Ljubezen je edina moč, ki more sovražnika spremeniti v prijatelja.
- ...
zbira Marko Čuk
Taras Kermauner, literarni zgodovinar, filozof, esejist, kritik, dramaturg, * 13. april 1930, † 11. junij 2008
- Cerkev ni le družba, ni le ena od družbenih skupin. Cerkev je v svojem zakramentalnem delu božje telo, prenašalka božje resnice. Biti v takšni Cerkvi, je biti na sledi Boga.
- Uboštvo je z evangeljsko krščanskega gledišča najgloblja resnica človeka, saj se človek ne more odrešiti sam.
- Krščanska vera uči, da je ljubezen do sočloveka enako močna božja zapoved kot ljubezen do Boga; da se ni mogoče odrešiti le z ljubeznijo do Boga in zunaj ljubezni do človeka.
- Kristjan čuti blaženost, če zazna, da deluje Sveti Duh tudi v njegovem sočloveku, ki s tem postaja njegov brat v Gospodu.
- Kristus ni navzoč le v tabernaklju, v hostiji, ampak povsod, v vsem stvarstvu kot oseba; v duši vsakogar in se mu je zmerom mogoče odpreti.
- Krščanstvo je širokogrudno: dopušča drugega kot drugega, a mu postavlja 'nasproti' svojo misel, v katero ne le veruje, ampak jo obenem čim bolj ustrezno umsko utemeljuje.
- Človek ni srečen, če nima občutka, da je na svetu, v okolju dobrodošel, da nima svojega doma… Kristjan pa ve, da so vsi domovi vprašljivi, začasni, krhki in lomljivi, če ne stoji za njimi Bog. Šele prek Boga postane lahko svet kar koli v svetu za človeka dom, domačno.
- Dostikrat se mora človek odločiti za ustvarjalni nemir, za trpljenje, celo se pripraviti na žalost, na obup, ki bo sledil pravilni odločitvi, kot se je to zgodilo Jezusu, ki je postal zaradi sledenja pravemu povsem osamljen.
- Otrok je oseba, ki še čuti, da je božja; da obstoji Bog. Zato mora kristjan do smrti gojiti svojo otroškost do sveta, do ljudi, do Boga otroškost kot dobroto, kot ponižnost, kot hvaležnost, kot veselje, kot odprtost….
- Pri človeku se vzgoja za čim bolj učinkovito življenje dopolni z vzgojo za Boga. Za to vzgojo pa skrbi predvsem krščanski nauk.
- Človek z božjo pomočjo ustvarja umetnost. Več ko je v njem in v nji Boga polnosti smisla stvarstva pomembnejše, resničnejše je njegovo delo.
- Ljubezen je predvsem soodreševanje; je milostni trud – požrtvovalnost – ene osebe, da stori kaj dobrega za drugo osebo, kaj takega, kar bo pripomoglo k njeni odrešitvi.
- Če se človek odpove Bogu, se odpove delu sebe; najboljšemu delu, tistemu, ki ga utemeljuje.
- Tudi v tem je Božja ljubezen do ljudi: zmerom se najde kje kak Noe ali prerok ali svetnik, ki ohrani stik človeštva z Bogom, ko se zdi, da je že vse izgubljeno.
- Otrok potrebuje svobodo, saj se brez nje ne more razvijati; brez nje ne more odkriti poti k Bogu in k sočloveku kot ljubezenskemu bitju. Otroku je cilj Bog, ki je utelešen v sočloveku.
- Kot ljubezen je krščanstvo drža srca, dobrote do drugega, usmiljenja, odpuščanja, upanja, vere. Vendar pa te bitnosti ne ukinejo uma.
- Pristna krščanska etika je v službi odreševanja, tj. vzbujanja upanja v vstajenje od smrti, krepitve vere v onkrajno zasidranost božje resnice, ljubezni do izgubljenega sinu, do zablodele ovce, do grešnikov.
...
zbira Marko Čuk
François-Xavier Nguyên Van Thuán, vietnamski kardinal, * 17. april 1928, Huê, † 16. september 2002.
- Iščeš prijatelja, ki bi te tolažil, nekoga, ki bi blažil tvojo osamljenost. Zakaj ne bi iskal prijatelja, ki te nikoli ne bo zapustil in ki ti bo vedno blizu, kjer koli boš?
- Za kristjane ljudje ne umrejo. Vsi naši rajni živijo. So udje Kristusovega telesa, prav kakor mi. V veri smo med seboj povezani.
- Umetnost gostoljubja lahko postane apostolat gostoljubja. Živite tako, da bo vsak, ki obišče vašo družino, želel živeti tako kot vi.
- Nikoli ne zaničuj svojega bližnjega, ki je morda padel. Če si zdržal do zdaj, je bilo to po Božji milosti. Pazi: jutri boš lahko ti sam še huje padel kakor on!
- Družina mora biti vir svetlobe, ki razsvetljuje temo sveta. Ko bi le bilo več družin takšnih, bi svet postal ena velika, srečna družina, polna svetlobe in upanja.
- Ne hlini, da si ponižen, ko odkloniš neko funkcijo; ponižnost ni izgovor za izogibanje dolžnosti izročitve Bogu, tudi če bi izročitev tvegala polomijo in nemilost v očeh sveta.
- Naučiti se moramo zahvaljevati se drug drugemu: kdor prejme, ker je prejel ljubezen in pomoč, kdor daje, ker ima veliko priložnost za rast v ljubezni.
- Ko bi vsi drugi govorili: »Ta človek je zate prava pokora!«, reci: »Ta človek je orodje, ki ga Bog uporablja za to, da bi me preoblikoval.«
- Človekova sreča ne izvira iz bogastva ali družbenega položaja, ampak iz ljubezni, ki je vsebina njegovega življenja.
- Bog ti je dal ljubečo nevesto ali ženina in lepe otroke, da bi vama pomagali, da postaneta sveta. Kaj si napravil iz tega?
- Človek, kateremu malo zadostuje, je zadovoljen, saj misli, da ima dovolj. Kdor mnogo potrebuje, je zelo nesrečen, saj vedno živi v prepričanju, da živi v pomanjkanju.
zbira Marko Čuk
Svetnik dneva
Danes godujejo
 |
TEODOR, Bogdan, Božidar, Božo, Darko, Fedja, Fedor, Fjodor, Tej, Tejo, Teo, Teodat, Teodoro, Teofil, Todor |
 |
TEODORA, Dora, Dorica, Doroteja, Fedora, Tea, Teja, Toda, Todora |
|
Fabiola |
