Skip to main content

Šele tedaj, ko vidite, kakšni so vaši vnuki, lahko presodite, če ste dobro vzgajali svoje otroke.(Erich Maria Remarque)

Avtor: marko

Zakladnica molitve01

Majska molitev

Napisal marko na . Objavljeno v Iz naših knjižnih izdaj.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Zakladnica molitve01Zahvalim Te, o Bog,
za mesec maj,
ko se razcvetajo jasmin,
prežlahtna šmarnica,
dehteči rožmarin,
stolistna vrtnica,
ko Kras, čeprav ubog,
spreminja se v razkošen gaj.

Hvala Ti, o Bog,
za dobri čas cvetenja,
ki zvrhanih, bogatih rok
ponuja mi cvetoči dar
pomladnega življenja,
da s prešernostjo otrok
z nakitom pomlajenja
stopam pred Marijin oltar.

Prosim Te, o Bog,
naj še sam vzcvetim
v majniško cvetenje,
da Ti posvetim
svoje mlado hrepenenje
in Ti podarim
razpaljeno hotenje
po rokah nebeške Matere.

A. Miklavec, Molitev, v: Ognjišče 5 (2007), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

povejmo z zgodbo 05 2020b

Pošteno delo

Napisal marko na . Objavljeno v Povejmo z zgodbo.

povejmo z zgodbo 05 2020bV Lukovem evangeliju (6,6-11) je opisana Jezusova ozdravitev moža s suho roko. V enem od apokrifnih evangelijev (Cerkev jih ne priznava za pristne) piše, da je bil mož, ki mu je Jezus ozdravil roko, kamnosek. Prišel je k Jezusu s prošnjo: »Bil sem kamnosek in sem si služil kruh s svojimi rokami. Jezus, prosim te, ozdravi me, da mi ne bo treba s sramoto beračiti za vsakdanji kruh.«

Ta mož je želel delati. Bog blagoslavlja ljudi, ki si služijo vsakdanji kruh s poštenim delom.

Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 5 (2010), 19.
v knjigi: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 13.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let

molitev 05 2020

Sveti Jožef, varuj nas

Napisal marko na . Objavljeno v Molitev.

molitev 05 2020O sveti Jožef,
rednik Jezusov in deviški mož Marijin,
ki si vse življenje vestno izvrševal
dolžnosti in z delom svojih rok
vzdrževal sveto družino iz Nazareta,
varuj dobrohotno vse, ki se
z zaupanjem k tebi zatekajo.
Ti veš za njihove želje,
njihove stiske in njihovo upanje.
Obračajo se k tebi zato, ker vedo,
da jih boš razumel in podpiral.
Tudi sam si prestal hude preizkušnje,
napore in utrujenost;
toda sredi skrbi za vsakdanje življenje
se je tvoj duh,
napolnjen z globokim mirom,
radoval ob neizrekljivi sreči,
da sta ti bila zaupana
Božji Sin in njegova mati Marija.

O da bi vsi, ki se k tebi zatekajo,
razumeli, da pri svojem delu niso
osamljeni in bi znali odkriti
poleg sebe Jezusa in ga sprejeti
z ljubeznijo in zvesto varovati,
kakor si to storil ti.
Izprosi, da bi bilo v vsaki družini,
vsaki tovarni, vsakem laboratoriju,
skratka, kjer koli delajo kristjani,
vse posvečeno z ljubeznijo,
potrpežljivostjo, pravičnostjo
in prijaznostjo zato,
da bi se v obilju razlili
darovi posebne nebeške ljubezni.

sv. JANEZ XXIII. (Molitev). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 5, str. 2.

 

Ob zlatem jubileju Ognjišča je nastala knjižica z izbranimi molitvami zadnjih dvajsetih let. »Prava molitev mora biti ponižna, saj je pogovor revne stvari s Stvarnikom; zaupna, ker verujemo, da je Stvarnik naš ljubeči Oče; vztrajna, ker je znamenje zvestobe; in zbrana, ker je izraz spoštovanja prosilca do Dobrotnika. Molitev je lahko prošnja, zahvala, lahko tudi češčenje, občudovanje Božje lepote, dobrote in veličine,« je zapisal knjigi na pot Silvester Čuk, ki molitve od vsega začetka izbira, prevaja in pripravlja.
Lepo pravilo za kristjanovo molitev je dal francoski zdravnik in spreobrnjenec Alexis Carrel. V svoji knjigi o molitvi je zapisal: »Da prav moliš, je odvisno od tega, kako živiš. Da prav živiš, je odvisno od tega, kako moliš.« To se zdi na prvi pogled začaran krog, vendar ni tako. Te besede hočejo povedati, da mora prava molitev izhajati iz življenja in naše življenje oblikovati. Naj tako usmerjajo naše misli in dejanja tudi molitve iz pričujoče knjige.

    ZAKLADNICA MOLITVE
    Molitve iz Ognjišča
    216 strani, 11 cm x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, ilustracije Petra Kern
    cena: 9,90 €, s kartico zvestobe: 8,91 €
    Prelistajte:

    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Zakladnica molitve 3D

 

pripravlja: MČ

beleznica bozo2019

Urednikova beležnica maj 2020

Napisal marko na . Objavljeno v Beležnica.

beleznica bozo2019

 

Majsko številko smo pripravljali v karanteni, ki je v marsičem oteževala naše delo, saj smo večino pogovorov morali opraviti po telefonu ali prek elektronske pošte. Majnik, posvečen nebeški Materi Mariji, odmeva v pismih bralcev.
Razumljivo, da nismo mogli mimo karantene. V njej se je znašel naš tokratni gost kirurg in alpinist dr. Jurij Gorjanc, ki v pogovoru razkriva tudi kaj mu pomeni vera v srečevanju s težkimi bolniki in ponesrečenci. Kako so preživljali karanteno, pa nam odkrivajo “preizkušani bratje in sestre”: okuženi s koronavirusom, bolnik z krvnim rakom in bolnica z sklerozo multipleks. Njihova pričevanja nas bodo obogatila in poučila.

beleznica plamen

Mnogi ljudje so zaradi pandemije in vseh ukrepov še posebej prizadeti, pahnjeni v osamo, negotovost, zaskrbljenost… Mnogi med njimi so že v preteklosti prejemalo različne oblike pomoči in so v teh razmerah še toliko bolj odvisni od pomoči. Tokrat smo se ‘na obisk’ odpravili h Karitas, ki je zbrala podatke – koliko ur in koliko kilogramov hrane se je v tem času darovalo ljudem. Pogledali smo na njihovo dejavnost v kriznem času.

beleznica plamen

Stiske ljudi vodijo posameznike tudi k različnim načinom iskanja rešitev. Eksorcist Janez Kavčič v tokratni številki podrobno opiše najbolj razširjeno vejo okultizma pri nas – bioenergijo. Kaj se pri bioenergiji dogaja in predvsem, zakaj ta tudi ni v skladu z vero v Boga.

beleznica plamen

V letu, ko bi se morali s ponosom spominjati dogodkov izpred trideset let, ko je na prvih demokratičnih volitvah zmagal Demos, je ta dogodek v začetku aprila zaradi kriznega stanja bil kar nekoliko spregledan. Danes se nam poraja vprašanje, kako primerjati takratni politični položaj z današnjim. Na tovrstna vprašanja je odgovarjal dr. Žiga Turk. 
Letošnjega maja se spominjamo tudi 100-letnice rojstva sv. papeža Janeza Pavla II., ki ga ob tej obletnici predstavljamo v Prilogi.

beleznica plamen

V mladinskem delu so se s Temo meseca ozrli na naš odnos do narave, kako smo z njo povezani in kako jo tudi v luči dejstva, da se moramo zadrževati doma oz. v okolici doma, sprejemamo kot tisti prostor, kjer se lahko ne samo spočijemo ali odklopimo, ampak tudi marsikaj novega naučimo.

beleznica plamen

Zadnjič sem vam obljubil, da bomo tej številki priložili Katalog naših novosti in predlogov za obdarovanje. Ker v tem trenutku ne kaže, da bi lahko začeli podeljevati zakramente (zlasti birmo), smo izid kataloga odložili. Vas pa vabimo, da si na str. 48 in 49 ogledate ponudbo daril za zakramente. Še bolj pa vas vabimo v našo spletno knjigarno http://knjigarna.ognjisce.si/. Tam si lahko že sedaj ogledate Knjižno ponudbo Ognjišča za pomlad 2020 v elektronski obliki in naročite želeno knjigo ali drug izdelek. Vabimo vas, da tistim, ki nimajo dostopa do spleta ali se na njem ne znajdejo, pomagate pri dostopu do kataloga. Slednjega bomo izdali v tiskani obliki, ko se bodo razmere umirile.

beleznica plamen

V tem času, kljub kriznim razmeram, na našem uredništvu načrtujemo in delamo. Prav te dni je izšla knjiga o našem ustanovitelju Franc Bole – uresničevalec evangelija. Prejeli smo precej prednaročil in naročniki so jo že dobili po pošti. To je sedaj edini način, da lahko kupite naše knjige, saj so knjigarne zaprte (od 4. maja 2020 spet odprte). Tudi zato vas vabimo na obisk spletne knjigarne.

 RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 5, str. 4.

pismo 04 2020a

Spreminjanje genskega zapisa za ustvarjanje genijev

Napisal marko na . Objavljeno v Pisma.

Zelo me je pretresel članek, ki je govoril o testiranju človeške DNK. Na Kitajskem menda testirajo DNK zarodkov, da bi ugotovili, kakšne lastnosti bo imel otrok v svojem življenju. Strokovnjaki staršem obljubljajo, da jim bodo “na začetku otrokovega življenja pomagali prepoznati otrokove potenciale in jih v polnosti razvijati že od samega začetka”.
Zanima me, ali je mogoče v taki meri spreminjati človeški genski zapis, da bi določali njegove bistvene lastnosti. Kako zanesljive so sploh metode genskega spreminjanja? Kaj se zgodi pri ‘ponesrečenih poskusih’? Kaj se lahko izcimi z mešanjem človeškega in živalskega DNK, ki je tudi opisan v članku? Kje je tukaj še spoštovanje dostojanstva človeške osebe?
Darko

pismo 04 2020aOsupljivo je, kako hitro se odvija razvoj na področju človeške genetike. Zadnji pospešek je prišel po iznajdbi tehnike CRISPR-Cas9, ki na dokaj enostaven način omogoča zamenjavo točno določenega dela genskega zapisa. Poenostavljeno rečeno gre za ‘škarje’, ki odrežejo poškodovani del DNK in na njegovo mesto prilepijo popravljen delček. Deluje podobno kot računalniška funkcija ‘izreži – kopiraj – prilepi’. Ta tehnologija deluje tako natančno, da lahko popravlja in zamenjuje osnovne gradnike genske zasnove. Gre za izjemno priložnost, da posegamo v gensko zasnovo rastlin, živali in tudi človeka. Ta najnovejša tehnologija je lahko dostopna in ni pretirano zahtevna, zato se uporablja v laboratorijih po vsem svetu. Ena od iznajditeljev tega postopka Jennifer Doudna se je po uspešni uporabi te tehnologija na opičjih zarodkih marca 2015 zavzela za to, da se prepove njena uporaba na človeških zarodkih, dokler se ne razčistijo vsa znanstvena, etična in družbena vprašanja, ki so povezana s tem tehnološkim dosežkom. Zavezala se je za pot previdnosti in kot odgovorna za iznajdbo te tehnologije pozvala svoje kolege, da podpišejo moratorij na uporabo te možnosti pri genetskem spreminjanju človeka. Izjavila je, da nova tehnologija prinaša moč, da lahko nadzorujemo genetsko prihodnost, kar je fantastično, a hkrati tudi strašljivo. Glavna težava pri tem je, da nimamo globalnega nadzora nad uporabo novih genskih tehnologij.
Najverjetneje je vaše razmišljanje spodbudila novica, da je kitajski biolog He Jiankui leta 2018 s tehnologijo CRISPR-Cas9 spremenil genski zapis dvojčicama Lulu in Nani, tako da sta odporni na virus HIV. Njegovo dejanje je spodbudilo splošno ogorčenje in odpor v strokovni in v širši javnosti. Kitajske oblasti so mu odvzele pravico do raziskovanja in ga obsodile na tri leta zaporne kazni. Zakaj je tudi v laični javnosti takšno zavračanje genskega spreminjanja človeka? Glavni razlog je v tem, da ni mogoče do potankosti predvideti, kakšne širše in daljnosežne posledice ima sprememba določenega dela genskega zapisa. Strokovnjaki ugotavljajo, da je sporočilo genskega zapisa zelo prepleteno in da ni mogoče zanesljivo predvideti, kakšne bi bile neželene stranske posledice spreminjanja določenega dela genoma. Poleg želenih pozitivnih stvari (npr. terapija določene bolezni) bi se lahko šele v prihodnjih generacijah pojavile tudi številne negativne posledice takih hitrih sprememb same genske zasnove človeka. V takih primerih je treba upoštevati etično načelo previdnosti, ki narekuje, naj se vzdržimo tveganih dejanj, kadar nismo povsem gotovi, da je poseg varen in da tudi daljnoročno ne bo imel negativnih posledic za prihodnost človeškega rodu. Na tem področju se tako etiki, ki se sklicujejo na verski nauk, kot tudi laični etiki sprašujejo, ali ne bi z uvajanjem tehnologije genetskega spreminjanja človeškega zarodka odprli Pandorine skrinjice, iz katere bi se ob pozitivnih dosežkih v prihodnosti pojavile tudi številne zlorabe človeškega dostojanstva. Ali se človek dejansko ne igra Boga pri tem projektu? Ali je lahko človek sploh dorasel tej ‘stvariteljski’ vlogi? Postavlja se vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi znanstveniki lahko posegali v človeški genski zapis, ne da bi pri tem prekršili načelo svetosti človeškega življenja. Kdo bo prevzel odgovornost za projekt spreminjanja človeške biološke narave in hkrati tudi celotnega naravnega okolja?
V procesu naravne evolucije je prihajalo do sprememb genetskih osnov skozi zelo dolga časovna obdobja, ki so omogočala prilagajanje celotnega ekosistema na spremembe posameznih vrst. S pospešenim procesom evolucije s pomočjo sodobne tehnologije pa se čas za spremembe in uveljavljanje teh sprememb zelo skrči, zato tudi ni mogoče predvideti (daljnosežnih) posledic sedanjih posegov v genski zapis. To velja tudi za spreminjanje genskih zapisov pri rastlinah in živalih in njegovega vpliva na celoten naravni sistem. Pri vseh teh vprašanjih nas mora voditi etično načelo, da problemov ne smemo reševati tako, da s svojimi rešitvami povzročamo še večje probleme in njihovo reševanje prelagamo na prihodnje generacije.
Dejstvo je, da imajo lahko spremembe genskega zapisa človeškega zarodka nepovraten značaj, kar pomeni, da se dedujejo v prihodnje rodove, ne da bi vedeli, kakšne so širše (tudi nehotene) posledice določenih hotenih sprememb. Zato vsaj zaenkrat mednarodna zakonodaja prepoveduje spreminjanje človeškega genoma in ustvarjanje gensko spremenjenih ljudi. Dovoljeno je gensko zdravljenje, pri katerem se vnese specifičen gen v celico določene osebe z namenom, da se popravi določena napaka. Pri tem ne gre za spreminjanje genske zasnove zarodka, ampak za zdravljenje v kasnejšem obdobju življenja človeka. V Sloveniji je zelo odmevno zdravljenje dečka Krisa, ki ima spinalno mišično atrofijo in mu pomagajo z virusno gensko terapijo. Tak poseg v genski zapis celic ni etično sporen, saj se ne spreminja genska zasnova osebe, ki bi imela tudi posledice za potomstvo, ampak gre za popravljanje ‘poškodovane’ DNK. Poseg je v tem primeru omejen zgolj na konkretno bolno osebo.
Krščanstvo torej ne nasprotuje vsaki obliki sodobnih tehnoloških posegov v naravo in tudi ne v človeško življenje. Sveto pismo predstavi človeka kot bitje, ki je ustvarjeno po Božji podobi in mu je zaupana skrb za celotno stvarstvo in odgovornost za oblikovanje svojega življenja. Z medicino posegamo v življenje, odpravljamo bolezni in lajšamo trpljenje. Tudi napredek na področju genetike je zato za človeštvo blagoslov, seveda pa je ob neodgovorni uporabi lahko tudi prekletstvo. Kot merilo lahko rečemo, da so etično sprejemljivi terapevtski posegi v človeški genski zapis, nesprejemljivo pa je genetsko spreminjanje in izpopolnjevanje človeških zarodkov, saj s tem dejansko ogrožamo prihodnji razvoj človeške vrste. Za krepitev človekovih potencialov v veliko večji meri kot spreminjanje genskega zapisa prispevajo boljši bivanjski pogoji, kakovostnejša hrana, univerzalni dostop do zdravstvene oskrbe, spodbudno družinsko in družbeno okolje, kakovostno izobraževanje, pravične politične strukture ipd.

GLOBOKAR, Roman. (Pisma). Ognjišče, 2020, leto 56, št. 4, str 46-47.

og 06 2019 3D

Ognjišče junij 2020

Napisal marko na . Objavljeno v Novo Ognjišče.

Izšlo je Ognjišče za junij … za mesec, ko se življenje vrača v normalne tirnice, prav isto lahko rečemo tudi za vsebino revije, čeprav pandemija še vedno odmeva: predvsem v pismih bralcev, kar kaže, kako zelo nas je zaznamovala. Veseli pa dejstvo, da so mnogi ob dogajanju minulih dveh mesecev tudi osebnostno in duhovno rasli. Ta številka prinaša pogovor s celovškim škofom dr. Jožetom Marketzom … preberete si lahko izpoved človeka, ki so mu presadili srce …v prilogi predstavljamo zanimivi svet čebel … na Slovenskem katehetskem uradu in na Pastoralni službi smo povprašali, kaj je bilo storjeno na področju verouka na domu in vsesplošne pastoralne oskrbe posameznih skupin … v času, ko smo ostajali doma je bila pomembna tudi glasba … o njenih pozitivnih učinkih pri spodbujanju naših čustev, motivacije, učinkovitosti in pozitivnega pogleda na svet okoli nas … pišejo mladi v mladinski prilogi … prav tako izvemo, kaj bi morali narediti, da bi bilo med mladimi več narodne samozavesti, vabimo na vsakoletno romanje invalidov, bolnikov in ostarelih na Brezje, ki bo letos 20. junija, bo zaradi občutljivosti rizičnih skupin in nevarnosti njihove okužbe potekalo drugače. Lahko si ga boste ogledali po televiziji ali mu prisluhnili po radiu. … v sredini imamo del ponudbe daril za sveti krst in prvo sveto obhajilo … kljub temu, da je podeljevanje zakramentov negotovo, bodo prvo obhajilo pa tudi birmo mnogi pripravili na prostem – ponekod pa bodo praznovanje odložili na jesen – zato bo vsaj nekaterim prišel prav katalog daril ob prejemu zakramentov, ki smo ga pripravili v sredini. … prelistajte to številko —- za pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajstkrat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.se sprašćujkemo o našem odnosu do narave …

og 06 2019 3D

iz vsebine junijskega OGNJIŠČA:

  • ali bo karantenska izkušnja, da je malo lahko tudi več, da je domača poljana lahko enako lepa kot Maldivi … kmalu pozabljena (Branko Cestnik)
  • kako je prizadevnost sv. Karla v času kuge lahko navdih tudi na naš čas … (pismo meseca)
  • celovški škof Jože Marketz skuša tako govoriti, da ljudje v njegovih besedah začutijo njegovo trdno zaupanje v Boga (gost meseca)
  • kako deluje praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi v življenju zakoncev, njunih otrok …
  • ali ste vedeli, da fantje, ki se veliko ravsajo, postanejo bolj samostojni,  saj se naučijo socialnih veščin in znajo kasneje v življenju ločiti igro od resničnega nasilje (Zakajčki)
  • kako najdeta čas za aktivno ukvarjanje z otroki (petimi) starša na kmetiji, kjer se delavnik nikoli ne neha
  • gremo na Veliko planino na tematsko pot po stopinjah pastirjev …
  • Sabina vednio najde čas, če to pomeni, da lahko na prvo mesto postavi Boga
  • Marjan spregovori o svoji izkušnji – presaditvi srca, o zaupanju v Boga in njegovo voljo ….
  • ali iz razočaranj lahko človeško – duhovno rastemo … seveda, saj brez zmot, razočaranj in krivde ni možen duhovni razvoj…
  • v času, ko smo bili doma je bilo veliko dela opravljenega tudi na pastoralnem in katehetskem področju … pri duhovni oskrbi veroučencev kot tudi drugih skupin v Cerkvi
  • kako bi bili veseli, če bi ustvarjalci raznih “tarč” raziskovali in odkrivali napake vseh in bi bilo njihovo vodilo res iskanje resnice
  • služne duhovnikov, duhovnih voditeljev, svečenikov … najdemo v vseh religijah … po čem se razlikuje njihovo poslanstvo
  • predstavitev novega obrednika za eksorcizem in drugih prošenj, ki jih morejo verniki sami uporabljati v boju zoper sile teme
  • Ali je prav, da sem poiskala pomoč v bioresonanci, se sprašuje bralka Ognjišča, ko je prebrala članek Zakaj je bioenergija v nasprotju z vero v Boga?
  • kaj reči ob številnih teorijah o izvoru koronavirusa, poteku bolezni, zdravljenju in cepljenju …komu verjeti?
  • še nekaj odmevov na čas s koronavirusom … o večji ponotranjenosti praznikov, kako je vsaka stvar za nekaj dobra …
  • pomembno vlogo pri prebujanju narodne zavesti pri Slovencih … so imeli narodni tabori … na njih je govoril tudi Radoslav Razlag
  • ob svetovnem dnevu čebel: Čebelam je treba pomagati, da preživijo – takoj in zdaj!
  • mladinska tema o tem, kako nas glasba spremlja in zaznamuje, kakšen vpliv ima na nas, kakšen pomen je imenla v Svetem pismu, kako prebuja čustva
  • dobro je, da imamo nekoga, za katerega vemo, da bo držal svojo obljubo in nam stal ob strani po težkem dnevu.
  • domoljubje … ljubezen do doma, domovine … kaj pravzaprav to sploh pomeni?
  • delo v dijaških domovih temelji na odnosih: epidemija je dijake oropala teh odnosov, ki so nam tako ljubi in so bistvo  dijaškega vsakdana.
  • od kod je prišla duhovnost v skavtstvo? so vprašali ustanovitelja Baden-Powella. Odgovoril je, da ni prišla od nikoder, ker je vedno bila tam.
  • rastline ne kašljajo in ne kihajo … tudi vročine nimajo. Kljub temu bi lahko po človeško rekli, da tudi one zbolijo. Ali vas zanima, kako lahko to opazimo?
  • »Glasba je včasih edino zdravilo, ki zmore pozdraviti nemirno in ranjeno srce!« (Fed Horses)
  • kako celotno Zemljo omrežiti s satelitskim internetom. In to že ob koncu tega leta v ZDA, v letu 2021 pa vsepovsod drugje na Zemlji.
  • včasih boš Marta, včasih Marija. …včasih kamen pod gladino, včasih tisti nad njo. …
  • športno obarvana drama o alkoholiku, nekdanjemu odličnemu košarkarju in njegovi novi priložnosti – kot trener.
  • v 55 letu POTI, v letu 2020, se bo v Stržišču na tednih duhovnosti znova zgodila ZAVEZA
  • debelost: dejavnik tveganja za hud potek nove bolezni koronavirusa COVID-19
  • nekaj napotkov za nabiranje zdravilnih rastlin, kdaj jih nabiramo, kateri deli rastline so uporabni …
  • skriti kotički Dleskovške planote (Veže) nad Robanovim kotom: Veliki vrh in Velika Zelenica, ki se dvigata nad planoto, ki jo obdajata še Molička peč in Dleskovec
  • v mestu Kobo na severu Etiopije pri sestrah uršulinkah, ki vodijo bolnišnico, vrtec, šolo in sirotišnico – izkušnja prostovoljke Špele skozi zgodbo deklice Lidije
  • ali veste, koliko cerkva sv. Primoža in Felicijana (10. junij) je pri nas?
  • tu je še Indijanček, vici … dve križanki (nagradni seveda)
  •  … kar veliko vsebine (zato pišemo, da je to naše Ognjišče lahko tudi darilo) in … za vse starosti se najde nekaj … se vam ne zdi?

 pripravlja Marko Čuk

jozef01

sv. Jožef delavec (1. maj)

Napisal marko na . Objavljeno v Svetniški domovi.

jozef01Praznik sv. Jožefa Delavca so prvič praznovali 1. maja 1955. Bogoslužje tega praznika nas živo opozarja na nekaj, kar je v redu odrešenja zelo velikega pomena: na socialni položaj tistega svetega moža, katerega je poleg Device Marije Bog najgloblje pritegnil v zgodovino odrešenja. Marijin deviški mož in Jezusov krušni oče je bil delavec – ‘tesar’. In Cerkev kaže nanj kot na zavetnika in vzornika vseh delavcev, predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. Spomin in češčenje velja čisto določenemu delavcu, ‘tesarju’ sv. Jožefu, ki pa ima prek Kristusa globoko zvezo z vsemi delovnimi ljudmi zgodovine in sveta. Tega preprostega, toda pravičnega moža je Bog poklical, da bi z delom svojih rok preživljal učlovečenega Božjega Sina, dokler ne bi dorastel. Tudi tukaj pa nam Cerkev pove, da se versko češčenje ne sme ustaviti ob osebi sv. Jožefa in da gre vse poveličevanje navsezadnje le Jezusu, ki mu je bil sv. Jožef nadvse skrben varuh in hranitelj. Bogoslužne molitve današnjega praznika se začenjajo s povabilom: »Pridite, molimo Kristusa Gospoda, ki je hotel veljati za delavčevega sina.«
Praznik sv. Jožefa Delavca ni praznik, ki slavi delo, temveč delavca, človeka. »Saj končno ni pravega bogastva razen bogastva človeka samega,« je dejal sv. Pavel VI., ko je v začetku junija 1969 obiskal sedež Mednarodne organizacije dela v Ženevi. »Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca! Temveč vedno delo za delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!«

Na Slovenskem imamo sedem cerkva (šest ž. c. in ena p. c.) in tri kapele, ki so posvečene sv. Jožefu delavcu. Župnijske cerkve so v Ivančni Gorici (LJ), Idriji (KP), Pesnici in Račah (MB) ter na Frankolovem in na Ljubečni (CE), p. c. pa v Josipdolu (Ribnica na Pohorju); kapele so v MS škofiji (Strehovci, Prosenjakovci in Brezovica).

jozef delavec01aIdrija

Godovni dan sv. Jožefa Delavca nas glasno uči: z delom naj vsakdo na svoj način in na svojem mestu sodeluje pri graditvi človeku bolj prijaznega sveta, kjer bo mogel vsakdo spolnjevati svojo nalogo.

jozef delavec02

 

 

 

 

 

 

Ivančna Gorica

jozef delavec03

 

 

 

 

Frankolovo

jozef delavec04

 

 

 

 

Rače

jozef delavec05

 

 

 

Ljubečna

jozef delavec06

 

 

 

Pesnica

 

vremenska pregovora
Kadar pride mesec maj, vpraša, je li še v koči kaj.
Meseca maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku meseca, je pa na koncu.

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2018) 03, str. 115.

og 06 2019 3D

Ognjišče maj 2020

Napisal marko na . Objavljeno v Novo Ognjišče.

Izšlo je Ognjišče za maj … Marijin mesec, pa tudi mesec … ko se narava razcveta, … ko se bomo spominjali 100-letnice rojstva sv. Janeza Pavla II.  … ko se nam zdi, da smo premagali največjo epidemijo  … in tudi vsebina Ognjišča sledi omenjenim dogodkom … odgovarjamo, kakšno je pravilno gledanje na Marijino češčenje, pišemo o Marijinem češčenju v krščanskih in drugih verstvih … predstavljamo mladostna leta sv. Janeza Pavla II.  … se sprašujemo o našem odnosu do narave, … pripravili smo tri pričevanja, o tem, kako se soočiti s karanteno, … kako premagati to in podobne stiske, ki jih prinaša – kakšno je pravilno gledanje na bioenergijo … prelistajte to številko —- za pokušino … in naj vas spomnimo, da je naročnina na versko revijo lahko tudi odlično darilo. Tako ‘darilo’ bo razveselilo vašega obdarovanca kar dvanajstkrat v letu! Ostanite zvesti naročniki Ognjišča in ga priporočite tudi drugim.se sprašćujkemo o našem odnosu do narave …

og 06 2019 3D

iz vsebine majskega OGNJIŠČA:

  • kakšno učno uro in priložnmost za poboljšanje nam je dal Bog
  • ali res ne verujjemo več v moč blagoslovljene vode?
  • koliko različnih človekoljubnih dejavnosti opravlja dr. Jurij Gorjanc, kirurg in  gorski reševalec …
  • kako  Sveti Duh usmerja zakonca, da se njuna volja uskladi z Božjo Resnico …
  • zakaj Marijo pozdravljamo po rimsko (Ave), čeprav ni bila Rimljanka, ali je bila belka, morda črnka … kakšen jezik je govorila … in še in še: sprašujeta Blaž in Neža v Zakajčkih
  • starša Tina in Klemen Jakše iz Preske svoje otroke (5) tudi v “normalnih” časih šolata doma … otroci uspešno vključujejo znanje v vsakdanje življenje
  • dve učilnici na prostem: pot ob reki Kokri na Visokem in Srjanska učna pot …
  • Ivana Jevšek se je vse življenje pripravljala na starost … kako jo doživlja
  • kako so stiske karantene premagovali Aleš Čerin (levkemija), Sara Ahlin Doljak (pljučnica ob sklerozi multipleks) in Igor Gabrovec (virus Covid-19)
  • kaj starejše navdušuje in nad čim smo razočarani, kaj je to ranjeno navdušenje in kako si postaviti diagnozo svojega razočaranja …
  • spomin na dogodke izpred tridesetih let, ko so na prvih demokratičnih volitvah stranke Demosove koalicije dobile v roke oblast in začrtale pot k samostojni Sloveniji … in na današnji čas
  • ali so slovenski mediji že izšli iz komunizma?
  • kako gledajo na Marijo in kakšna je njena vloga v različnih verstvih .. .Marijina deviškost, brezmadežno spočetje, vnebovzetje, smrt … češčenje … kakšno vlogo ima Marija v islamu?
  • zakaj je bioenergija v nasprotju z vero v Boga?
  • kakšno vlogo ima Marija danes v življenju kristjana, kakšno nalogo ima v družbi … ali se njeno vlogo preveč poudarja … ali je to že malikovanje?
  • ponudba Ognjišča ob svetem krstu, prvem svetem obhajilu, sveti birmi …
  • kako je Bog vodil korake sv. Janeza Pavla II., da je prišel tja, kjer ga je hotel imeti: kot duhovnika, škofa, papeža …. svetnika
  • narava zdravi in te zdrami … o naravi kot  vrednoti, zdravilu, dramilu … na Gospodovih pašnikih
  • o težavah v odnosu, ki jih povzroča vzkipljivost in izbruhi jeze … … kako se soočiti z izbruhi jeze
  • kaj naj stori dekle, če je njen fant začel kaditi travo, če je zašel v sumljivo družbo …
  • kako poteka pouk na daljavo na gimnaziji Želimlje
  • v času epidemije skavti niso pripravljali običajnijh srečanj … odločili pa so se za služenje sočloveku v sodelovanju s Civilno zaščito in Karitas
  • kukavica je najbolj iznajdljiva ptica, saj svojega zaroda ne more vzgojiti brez pomoči …
  • glasbeni dvojec B2 sestavljata talentirana brata iz Bele Krajine
  • med mladimi popularna aplikacija TikTok nikakor ni zdravo okolje: cel kup mehke pornografije samo zato, da bodo otroci razvijali svojo ustvarjalnost?
  • kako so duhovniki poiskali poti do vernikov v času omejenega gibanja, prepovedi zbiranja … vsak na svoj, originalen način
  • o gledanjiu filmov v času koronakrize
  • zabavna igra kroket – da bi bilo življenje prijetnejše in med odmori tudi zabavnejše
  • prof. Jože Demšar je dočakal 104 leta in bil osemdeset let duhovnik … treba je brati njegovo življenje in se od njega učiti
  • pomoč Karitas v času epidemije, ko so ljudje pahnjeni v osamo, negotovost, zaskrbljenost… žalost
  • o vdoru koronavirusa SARS-CoV-2 v naše celice …
  • pojdimo na pot Za srce in dušo -. iz Vanganela do Marezig in po drugi strani nazaj
  • z misijonarji pri indijanskih skupnostih v perujskem amazonskem pragozdu
  • ali veste za kakšno našo cerkev, ki je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov … za Brezje zagotovo … kaj pa …
  • tu je še Indijanček, “korona vici” … dve križanki (nagradni seveda)
  •  … kar veliko vsebine (zato pišemo, da je to naše Ognjišče lahko tudi darilo) in … za vse starosti se najde nekaj … se vam ne zdi?

 pripravlja Marko Čuk

Mauser Karel

France Bernik

Napisal marko na . Objavljeno v V spomin.

Mauser Karel * 13. maj 1927, † 27. april 2020

(ob obletnici) Akademik, nekdanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, literarni zgodovinar, pisatelj dr. France Bernik se je rodil 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani (med Dravljami in Podutikom); mladost pa je preživel v Guncljah. Realno gimnazijo je končal v Ljubljani leta 1946, diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz trinajste (slavistične) študijske skupine leta 1951, bil do 1957 asistent za slovensko literarno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti, tedaj izključen iz političnih razlogov in tri leta in pol brez zaposlitve, Od leta 1961 do 1972 je bil tajnik in urednik Slovenske matice, od 1972 do 1999 v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik). 1977 je postal nazivni izredni profesor, 1984 nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Največ se je ukvarjal s slovensko književnostjo (19. in 20. stoletja v evropskem prostoru). Med letoma 1992 in 2002 je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 2003 pa njen častni član. Leta 1997 ga je odlikoval tudi papež Janez Pavel II. z Redom sv. Gregorja Velikega z veliko srebrno medaljo in listino o imenovanju za viteza komendatorja – Eques commendator Ordinis sancti Gregorii Magni, – istega leta je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Prejel je naziv ambasador Republike Slovenije v znanosti (1994), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju literarnih znanosti (1999). Med odlikovanji so še: red dela z zlatim vencem (1987), Recherche de la Qualité Mednarodnega reda sv. Fortunata (1993), zlatna povelja humanizma – povelje decenije (Sarajevo, 1993), zlati častni znak svobode Republike Slovenije (1997) in avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda (2010). Lani sta mu Interdisciplinarni doktorski program Ameriške študije Filozofske fakultete v Ljubljani in Center za irske študije Inštituta za anglistiko in amerikanistiko na dunajski univerzi podelila priznanje za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine in kritike.

France Bernik je objavil več kot štiristo znanstvenih in strokovnih razprav in prispevkov v nacionalnih in mednarodnih revijah. Napisal je šestnajst knjig: Lirika Simona Jenka (Ljubljana, 1962), Fran Levec (Ljubljana, 1965), Cankarjeva zgodnja proza (Ljubljana, 1976), Simon Jenko (Ljubljana, 1979), Problemi slovenske književnosti (Ljubljana, 1980), Tipologija Cankarjeve proze (Ljubljana, 1983), Ivan Cankar – Monografska študija (Ljubljana, 1987), Slovenska vojna proza 1941-1980 s soavtorjem Marjanom Dolganom (Ljubljana, 1988), Slowenische Literatur im europäischen Kontext (München, 1993), Študije o slovenski poeziji (Ljubljana, 1993), Ivan Cankar – Ein slowenischer Schriftsteller des europäischen Symbolismus (München, 1997), Obzorja slovenske književnosti (Ljubljana, 1999), Spektrum ustvarjalnosti (Ljubljana, 2004), Simon Jenko – Monografija (Maribor, 2004), Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Od 1992 do 2002 (Maribor, 2005), Ivan Cankar – Monografija (Maribor, 2006).

Leta 1996 je bil tudi gost meseca v Ognjišču, in urednik Franc Bole, ki ga je obiskal na sedežu SAZU, ga je vprašal tudi o tistih časih (1957), ko so ga iz političnih razlogov izključili z univerze

  • To je bilo dogajanje, ki je bilo zunaj mojih moči in reči moram, da za to ne krivim nikogar. Začel sem znova, verujoč v svoje sposobnosti in pa v veliko sožitje s svojo ženo, ki mi je v težkih letih stala ob strani in me podpirala. Ostal sem zvest stroki, za katero sem se odločil, in to se mi zdi največje zadovoljstvo. To je resnično tisto, kar mi pomaga živeti. To je, če se izrazim z besedami Viktorja Frankla, dunajskega logoterapevta, in našega akademika Antona Trstenjaka, “smisel življenja”. Smisel življenja ni le iskanje smisla, temveč tudi najdenje le-tega. Smisel je tisto, kar našemu življenju daje vrednost in samopotrditev.

še nekaj njegovih misli:

  • Nisem konfliktna osebnost, temveč sem povezovalni človek in to uresničujem tudi na akademiji. Bil sem in sem predsednik vseh, ne glede na stroko in svetovnonazorsko usmeritev. Moja težnja je držati akademijo skupaj, da vsi sledimo enemu samemu cilju, ki smo mu zavezani: služiti slovenski znanosti in slovenski umetnosti.
  • Imam krščansko vzgojo in rad prebiram verske časopise, kolikor le morem. To so moji duhovni temelji, ki so nas oblikovali in nas oblikujejo še danes.

več
F. Bole, predsednik SAZU dr. France Bernik: Gost meseca, v: Ognjišče 2 (1996), 6-10.

pripravlja Marko Čuk