Avtor: Marko

Slovo od msgr. Silvestra Čuka

Napisal Marko na 17. januarja 2026. Objavljeno v Dogodki.

Od msgr. Silvestra Čuka, urednika Ognjišča smo se poslovili v petek, 16. januarja 2026.

Ob 10. uri smo ga sodelavci in drugi verniki sprejeli v koprski stolnici do 12. ure so se pred njegovo krsto zvrstili številni, ki so ga poznali, njegovi sorodniki, rojaki iz župnije Črni Vrh, Izole, Kopra … tisti, ki so ga srečevali na njegovih poteh … brali njegove knjige, članke v Ognjišču … ves čas pa je slovo od pokojnega Silvestra spremljala molitev …

Ob 12. uri je bila pogrebna maša, ki se je je udeležilo okrog 70 duhovnikov.

nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka

Dragi bratje mašniki, dragi sorodniki, bratje in sestre, domači in gostje. Sožalje!

Naš brat Silvester je bil rojen 1 januarja 1940 v Lomeh, župnija Črni Vrh nad Idrijo. Osnovno šolo je obiskoval v Črnem Vrhu (1946-1954), gimnazijo v Ajdovščini (1954-1958, teološko fakulteto v Ljubljani (1958-1965). Mašniško posvečenje je prejel 28 junija 1964 na Sveti Gori. Po novi maši je bil nedeljski kaplan v Šempetru pri Gorici (1964-1965) in v Postojni (1965); vikar v Slivju in Brezovici (1965-1966). Leta 1966 je doživel hude poškodbe na cesti in bil skoraj celo leto v bolnišnici in na postelji. Potem je bil več kot 50 let duhovni pomočnik v stolnici in nedeljski kaplan v Izoli (1967-2021). Zadnja leta je bil duhovni pomočnik v stolnici (2021-25). Urednik Ognjišča je bil v letih (1965-2007), kjer je bil dejaven tudi po upokojitvi do svojega odhoda v večnost.

Naš brat Silvester je bil mož žive vere, trdnega upanja, dejavne ljubezni. Izvéden v modrosti in pravičnosti, v srčnosti in zmernosti. Delaven in vztrajen, zanesljiv in redoljuben. Kakor čebela in kakor mravlja (Prg 6,6). Iz globokega prepričanja, da samo od sebe ne nastane nič, da je vse treba narediti! Kakor piše apostol Pavel: ‘Delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje’ (Flp 2,12). Silvestrov oče je bil čevljar, kar nam kliče v spomin znano rabinsko zgodbo, ki lepo označuje tudi našega Silvestra: Veliki rabinski modrec Israel Salanter (1810-1883) je nekoč prenočeval v čevljarjevi hiši. Pozno ponoči je Salanter videl moža, ki je še delal pri utripajoči in skoraj ugasli svetilki. Rabi Salanter je stopil k možu in mu dejal: ‘Poglej, kako pozno je; tvoja svetilka pojema. Čemú še delaš?’ Čevljar, ki ga rabinove besede niso zmedle, je odgovoril: ‘Dokler svetilka gori, je mogoče popravljati!’

Naš brat Silvester je bil velik učitelj in vzgojitelj. Kakor pravi latinski pregovor: ‘Serva ordinem, et ordo servabit te. Ohrani red in red te bo ohranil!’ Kakor pravi spev v čast pastirjem: ‘Pastir ljubi svoje brate in sestre in mnogo moli za ljudstvo.’ Kakor piše prerok Malahija: ‘Ustnice duhovnika naj ohranjajo spoznanje in iz njegovih ust se pričakuje pouk, ker je poslanec Gospoda nad vojskami’ (Mal 2,7). Kakor pravi tudi evangelij: ‘Pismouk je podoben hišnemu gospodarju, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro’ (Mt 13,51). In kakor apostol Pavel naroča svojemu učencu Timoteju v Efez: ‘Oznanjuj besedo, vztrajaj, v ugodnih in neugodnih časih; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem’ (2 Tim 4,2). ‘Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, za svarjenje, za poboljševanje, za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripravljen’ (2 Tim 3,16-17). ‘Učitelji Cerkve bodo blesteli kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost’ (Dan 12,3).

Naš brat Silvester je bil velik mislec in raziskovalec. Kakor pravi psalmist: ‘Iščite Gospoda in njegovo mogočnost, vedno se ozirajte za njegovim obličjem’ (Ps 105,4). In kakor pravi kralj Salomon: ‘Brez zahrbtnega namena sem se naučil modrosti, brez zavisti jo delim’ (Mdr 7,13). ‘Pošlji jo iz svetih nebes, od prestola svojega veličastva jo pošlji, da bo pri meni in bo z menoj delala, da bom spoznal, kaj ti ugaja’ (Mdr 9,10). Bil je zvest v malem, kakor pravi David: ‘Gospod, moje srce ni ošabno, moje oči niso prevzetne. Ne pristopam k prevelikim delom, ne k takšnim, ki me presegajo’ (Ps 131,1). Verjamemo, da bo slišal Gospodove besede: ‘Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil’ (Mt 25,21).

Naš brat Silvester je bil velik pisec in prevajalec. Njegova življenjska pot je najtesneje povezana z Revijo Ognjišče, ki je začela izhajati v letu po Silvestrovi novi maši. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen in ogromen. Napisal je večino mesečnih prilog Ognjišča, ki zajemajo zgodovinske in narodopisne vsebine, vsebine iz življenja Cerkve in druge. Predstavil je na stotine znanih slovenskih in drugih osebnosti. Prevajal je iz francoščine, italijanščine in španščine ter sodeloval pri objavi nekaj slikanic za otroke. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Objavil je tudi številna izvirna literarna dela za odrasle. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov je veliko pripomogel k razvoju in ugledu tako mesečnika kot založbe Ognjišče.
V bibliografskem sistemu je navedenih okrog 900 njegovih enot. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in izbrušen jezik. Za svoje delo na duhovniškem in uredniškem ter pisateljskem področju je leta 2014 ob svoji zlati maši prejel odličje sv. Cirila in Metoda, priznanje SŠK. Leta 2020 mu je Škofija Koper ob 80-letnici življenja podelila Odličje svetega Jožefa delavca.

Najlepši nauk, ki nam ga je zapustil, pa je verjetno ta: Kako je dve veliki izgubi, ki ju je doživel, pretvoril v izjemno velik dobiček in izjemno veliko bogastvo. Prva njegova velika izguba je bila, da ni smel na študij v Rim, druga njegova velika izguba pa je bila huda poškodba na cesti. Iz obeh izgub je s svojim preprostim pristopom in s svojim vztrajnim delom iztržil bogastvo, ki ga molj ne bo pojedel in ga rja ne bo razžrla. Dragi Silvester, hvala za tvoj privlačen zgled in za tvoje zvesto pričevanje. – Gospod, daj mu večni pokoj. In večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.

SLOVO V IMENU SODELAVCEV REVIJE in RADIA OGNJIŠČE (dolgoletni sodelavec Marko Čuk)

Dragi Silvester.

V imenu tvojih sodelavcev na Ognjišču in Radiu Ognjišče, bi se ti rad ob zemeljskem slovesu zahvalil za vse, kar si storil za nas, za vse bralce revije in knjig založbe Ognjišče, za poslušalce Radia … pa tudi za Cerkev na Slovenskem in slovenski narod!

Rojaka sva, v črnovrški fari doma, na pobočju Javornika; ti spodaj, jaz dobro uro hoda višje. Vsak po svoji strani gore sva odšla v svet … Bog pa v svoji brezmejni modrosti vodi naša pota in piše ravno s krivuljami. Najprej je ‘krivuljo’ tvoje nesreče s kolesom obrnil tako, da te je pripeljal k Boletu; potem pa je tu še moja ‘krivulja’: pred 42. leti sem prišel v Koper in oče urednik Bole me je sprejel na uredništvo. Ti si bil tam že petnajst let urednikova ‘desna roka’. Znašel sem ob dveh ustvarjalcih mladinskega lista, ki se mu je tedaj naklada že strmo dvigala in se bližala 100.000. Spremljal sem vajino delo: ‘seje uredništva’ na štiri oči, izmenjavo kratkih besed, tu in tam kakšen vic … vse je delovalo silno usklajeno. Res sta bila posrečena dvojica, po značaju tako zelo različna, pri delu pa tako učinkovita … Težko si sprejemal novosti, spremembe … tudi mene si sprejel bolj zadržano. Pa sva se kmalu ujela in v naslednjih letih tudi marsikaj naredila skupaj. O svojem delu nisi veliko govoril. Ko sem pripravljal kazalo za 20 let Ognjišča, sem te spraševal po psevdonimih in kraticah pod članki … in odkril, da si vsak mesec sam napisal, prevedel, priredil, opremil … skoraj pol Ognjišča. Pa se ti to ni zdelo nič takega, rekel si samo, da sta Bole in Bojan ustanovitelja, ti pa izvrševalec njunih zamisli.

Vse, kar je Ognjišče izdalo v prvih tridesetih letih je šlo skozi tvoje roke: jezikovno in pravopisno si ‘likal’ vsa besedila … vsi po vrsti smo ‘zardevali’ in se učili. Prepričan si bil, da je ta tvoj občutek za jezik dediščina gimnazijske profesorice Lojzke Brus, in njenih spodbud za branje domačih klasikov. Ljubezen do knjig si vedno postavil na prvo mesto, rekel si, da imaš to po svoji mami. Koliko si jih prebral v svojem življenju, koliko si jih prevedel in tudi sam napisal. Hvala za poljudna in prijazna povabila k branju, hvala za vse prevode, v zadnjih letih predvsem knjižic in slikanic za otroke, hvala za vsa plemenita življenjska sporočila, ki jih zajemamo iz tvojih knjig. Tu je še dediščina tvojega očeta: tvoje druženje s svetniki, o katerih si najprej pisal v Ognjišču, potem za Radio Ognjišče in iz tega je nastala knjiga Svetnik za vsak dan (zadnjo izdajo sva pripravila prav pred nekaj meseci in jo tudi letos prebirajo na radiu). Še nekaj ti je bilo zelo drago: odkrivanje osebnosti iz naše preteklosti, ki so s svojim ustvarjalnim delom na raznih področjih prispevali pomemben delež v slovensko kulturno zakladnico. Bralci se s hvaležnostjo spominjamo tvojih skrbno pripravljenih prilog, večino si jih napisal sam, po skrbnem zbiranju in temeljitem študiranju virov. Predolgo bi trajalo naštevanje, … vse tja do risanja in pripravljanja križank, izbiranja vicev … misli za koledarje, podobice, pisanja posvetil, voščil … za katera si bil pravi mojster. Na uredništvu je do tvojega odhoda v bolnišnico veljalo: “bo že Silvester kaj napisal”.

Občudoval sem tvojo natančnost in zavzeto delo: pri pisanju si vedno vedel, kaj hočeš povedati, imel si točno mero, znal si delati povzetke, pisal si jasno in razumljivo … z malo besedami si znal povedati veliko. Tudi tole, kar imam v rokah bi mi verjetno precej ‘sfriziral’, kot si rad rekel. Hvala ti tudi za to, da si pred dvajsetimi leti ‘udomačil’ računalnik in nam prihranil nekaj dela.

In sredi vsega tega dela, obveznosti, si bil ti, Silvester, oče Silvester, po značaju vesele narave, dobrohoten, prijazen … ko je kdo dregnil v tvoj red in delovni ritem, si pa znal pokazati, da si tudi ti “krvav pod kožo”. Zelo pa si bil pozoren do sodelavcev, zanimal si se za naše družine, nas obiskoval, spremljal si odraščanje naših otrok … Ne morem mimo tvoje dobrote, saj si bil do zadnjega, naš ‘dobri mož’, naš ‘Miklavž’ na Ognjišču in tudi daleč naokrog … Vedel si za vse rojstne dneve, vse obletnice. V prvih letih si nas vabil na sobotne večerje, vsako leto smo se vsi sodelavci, prijatelji, znanci z družinami zbrali okrog tebe za tvoj god.

Tvoj delavnik je bil umirjen, vse je potekalo po redu, ki si se ga zelo natančno držal: od jutranjega pregledovanja pošte, prebiranja časopisov do rednega dela, prevajanja ali pisanja za Ognjišče. Dopoldne si se kot “apostol trgovin”, kot si v šali sam dejal, odpravil na obvezen obhod po Kopru. Na ulicah in trgih si rad ogovoril tega in onega, za vsakega naključnega znanca si imel vedno pripravljeno kakšno ‘iskrico’. Znal si tudi dobro opazovati: ves ta ozek krog tvojih poti je bil zate pravi “svet v malem” … in o tem, kar si doživel, si lahko dolgo pripovedoval in kaj tudi na kratko zapisal v dnevnik, ki si ga pisal več kot petdeset let. Večkrat na dan si prišel na upravo ali v knjigarno Ognjišča, sedel in klepetal z gospemi, povedal kakšno modro, smešno štorijo … spraševal.

Živel si blizu, se preselil bližje in zadnje leto najbližje − v prostore očeta urednika. Proti koncu so se tvoje poti vedno bolj krajšale … nazadnje so ostali tvoji jutranji obvezni odhodi v stolnico, k daritvenemu oltarju. Maša je bila zate vedno najvažnejši dogodek dneva; delo, ki si ga čez dan opravljal pa je bila molitev prenesena v življenje. Tudi vsako Ognjišče se je začenjalo z molitvijo. Več sto si jih v teh letih prevedel, priredil, štirideset let si izbiral misli za vsak dan, da so lahko bralci zajemali duhovno hrano.

Zadnja leta, ko si imel več težav z zdravjem, si kljub bolečinam delal naprej, nikoli nisi rekel, da imaš dovolj. Težko te je bilo prepričati, da bi odložil težo dneva, meseca. Po dolgem premisleku si se vendarle odločil, da boš delal še kaj drugega … Razmišljal si, da bi morda pripravil spomine na očeta … že si začel prepisovati njegova pisma in svoje zapiske …

Pa se je ‘krivulja’ spet obrnila drugače: dan zatem, ko si sredi novembra oddal zadnji članek za Ognjišče, si nesrečno padel. Ko je šlo po operaciji že na bolje, sva na praznik Brezmadežne zadnjič govorila po telefonu iz zdravilišča … Naslednji dan po kapi nisi mogel več govoriti … v bolnišnici si preživel božič, svoj god, rojstni dan … Na praznik Sv. Treh kraljev sva se v bolnišnici zadnjikrat videla. Prinesel sem ti pozdrave vseh z Ognjišča, ti prebral besede tolažbe z blagoslovom škofa Petra … gledal si me s široko odprtimi očmi, verjamem, da si me slišal, a nisi imel več moči, da bi dal kakšno znamenje. Čutil sem, da je to slovo: naslednji dan si se rodil za večnost.

Silvester, nekoč si mi govoril, da je treba “živeti Božji danes” in da bo jutri še en ‘Božji danes’ … da je vsak dan potrebno navdušenje, čisto veselje, srčnost − ne pa evforija in pretiran zanos … da velik plamen zagori in kmalu ugasne, drobna lučka pa tiho gori in sveti, razsvetljuje … in se použiva. Tako si živel tudi ti.

Naj lučka vsega dobrega, kar si naredil za nas, za bralce revije, naših knjig, poslušalce Radia Ognjišče … sveti še dolgo po vsej domovini in širše. Hvala ti za vse, dragi Silvester.

Tako kot tvoj sopotnik Bole, tudi ti ostajaš v spominu srca.

pripravil Marko Čuk – fotografije Benjamin Pezdir

V večnost je odšel naš urednik Silvester Čuk

Napisal Marko na 7. januarja 2026. Objavljeno v V spomin.

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl naš urednik Silvester Čuk. Po padcu in zlomu kolka lani novembra, je uspešno prestal operacijo in po nekaj tednih zdravljenja so ga v začetku decembra odpeljali na rehabilitacijo v Dobrno. Že takoj drugi dan je doživel možgansko kap in bil nekaj tednov na zdravljenju v UKC Maribor. Njegovo življenje je bilo ogroženo, toda boril se je, premagal pljučnico in druge okužbe. Stanje se je toliko izboljšalo, da so ga lahko dan pred njegovim godom prepeljali nazaj v izolsko bolnišnico, kjer je na Novega leta dan 2026 dočakal 86. rojstni dan. Njegovo zdravstveno stanje pa se je iz dneva v dan slabšalo in Gospodar življenja, ga je dan po sv. Treh kraljih poklical k sebi … da tako dovrši službo, ki jo je prejel od Gospoda Jezusa in izpriča blagovest o Božji milosti.

Silvester Čuk se je rodil 1. januarja 1940 v Lomeh (župnija Črni Vrh nad Idrijo). Osnovno šolo je obiskoval v Črnem Vrhu (1946–54) in po končani gimnaziji (kot semeniščnik) v Ajdovščini (1954–58) študiral na teološki fakulteti v Ljubljani (1958–65). Po novi maši leta 1964 je bil nedeljski kaplan v Novi Gorici in Postojni (1964-65); vikar v Slivju in Brezovici (1965-66); potem pa je bil čez petdeset let duhovni pomočnik v Izoli (1967-2021); zadnja leta je bil duhovni pomočnik v koprski stolnici (2021-26).
Njegova življenjska pot je najtesneje povezana z Revijo Ognjišče, ki je kot Farno ognjišče začela izhajati v letu po Silvestrovi novi maši. Škof Janez Jenko je na priporočilo profesorjev teološke fakultete, vodstva bogoslovnega semenišča in posameznikov, imel namen poslati Silvestra Čuka na nadaljnji študij v Rim. Takratne oblasti mu niso dale potnega lista za odhod v tujino. Kot nedeljski kaplan v Postojni je tako sodeloval pri nastajanju Ognjišča. Bil je njegov prvi lektor, grafični oblikovalec, pisec člankov in prevajalec.
Ker ni mogel iti v Rim, mu je škof zaupal upravo župnij Slivje in Brezovica, ker je tamkajšnji župnik zbolel. Maja 1966 je imel težko prometno nesrečo, zaradi katere se je devet mesecev zdravil v bolnišnici v Izoli. Po svojih močeh je tudi iz bolniške postelje pomagal pri urejanju Ognjišča, ki je med tem časom preneslo svoje uredništvo v Koper.
Po rehabilitaciji ga je škof Janez Jenko na prošnjo uredništva imenoval za ‘desno roko’ glavnemu uredniku Francu Boletu. Ustanovitelja sta bila Franc Bole in Bojan Ravbar, zase je rekel, da je bil uresničevalec njunih zamisli.

Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi šest desetletij zares obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa …le odgovarjanje na pisma bralcev in intervjuje z znanimi osebnostmi je prepustil “očetu uredniku”. Rad pa je odgovarjal na kratka vprašanja bralcev (rubrike Kratki odgovori, Kaj pomeni, ABC itd…) Napisal je večino mesečnih prilog Ognjišča, ki zajemajo zgodovinske in narodopisne vsebine, vsebine iz življenja Cerkve in drugo. Od leta 1969-2026 je v vsaki številki Ognjišča predstavil in ocenil tri knjige (Priporočamo, berite), več kot dvajset let je pisal športno rubriko (psevdonim Gozdan Sovič); skrbel je, da so bili bralce seznanjeni z vsem, kar se novega dogaja v svetu popularne glasbe (prevajal je iz tujih revij, ki se jih pri nas tedaj ni dobilo), od vsega začetka je izbiral modre misli in življenjske izreke, ki bralcem polepšajo dan; skrbel je, da je imela v Ognjišču pomembno mesto molitev … Veliko jih je prevedel in priredil v teh šestdesetih letih. Izšle so tudi v knjižni obliki Molitve, Prošnja za pravo besedo, Zakladnica molitve 1, Zakladnca molitve 2, …V rubriki Obletnica meseca je od leta 1991 do konca 2025 predstavil 420 manj znanih, zamolčanih zaslužnih mož in žena iz naše zgodovine. Leta 2004 se temu zgodovinskemu članku dodal še rubriko Spominjamo se, v kateri je na kratko spomnil na tiste,. ki so se rodili ali umrli tisti mesec …

Prevajal je iz francoščine, italijanščine in španščine v zadnjih tridesetih letih je prevedel številne otroške slikanice, kartonke … Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov je veliko pripomogel k razvoju in ugledu tako mesečnika kot založbe Ognjišče.
V bibliografskem sistemu COBIS je navedenih več kot 900 njegovih enot. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in izbrušen jezik.

Za svoje delo na duhovniškem in uredniškem ter pisateljskem področju je leta 2014 ob svoji zlati maši prejel odličje sv. Cirila in Metoda, priznanje Slovenske škofovske konference. Leta 2020 mu je Škofija Koper ob 80-letnici življenja podelila Odličje svetega Jožefa delavca.

Leta 2005 se je odločil, da se bo tudi on “priklonil” novim tehnologijam in bo svoje članke pisal na računalnik, tako nam je zelo olajšal delo, saj smo jih prej morali pretipkovati.

nekaj Silvestrovih spominov:

Rodil sem se 1. januarja 1940, kot dvanajsti od štirinajstih otrok materialno revne, duhovno pa bogate družine. Seveda je bilo življenje težko, včasih zelo trdo, toda po Božji milosti se vse to pozabi, ostanejo pa spomini na vse lepo, zlasti na ljubezen, ki se na zunaj sicer ni razkazovala, a nas je med seboj trdno povezovala. To so bili časi, ko so bile želje majhne, njihova izpolnitev
pa je prinašala veliko sreče v srca ljudi. Danes je prav obrnjeno: velike želje – malo sreče in zadovoljstva.

Doma smo imeli dve debeli knjigi z naslovom Življenje svetnikov in svetnic božjih, ki sta izšli pred več kot sto leti. Lahko rečem, da sta bili napisani prav za glasno branje v družini, saj so bile svetniške zgodbe sestavljene v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Bral nam je oče, mi pa smo poslušali. Pri kakšnem skoraj nazornem opisu muk, ki so jih prestajali mučenci, je bil včasih kar ganjen in mu je jemalo glas. Če je opazil, da ne poslušamo, je ‘za kazen’ moral namesto njega brati kdo od nas otrok. Ti ‘svetniški večeri’ so bili nekakšna družinska kateheza. Ko gledam nazaj, moram priznati, da se župnijskega verouka komajda spominjam, očetov ‘verouk’ pa mi je za vedno ostal v spominu.

Moja rojstna vas šteje nekaj nad trideset hiš, ki pa so raztresene ter je od prve do zadnje uro hoda. Zaradi te osamljenosti se niso uveljavili kakšni ‘skupinski’ običaji, ampak bolj družinski. Zelo lep je bil običaj, da je tisti član družine na god svojega krstnega zavetnika – na svoj godovni dan – šel k maši in k zakramentom, da se priporoči svetnikovemu varstvu. Doma pa so ga ‘počastili’ s štruklji za kosilo. Iz otroštva se spominjam, da nikoli nismo praznovali rojstnih dnevov, ampak samo godovne, ki spomin na sveti krst.

Najstarejši dve sestri sta s še enim dekletom iz moje rojstne vasi Lome v župniji Črni Vrh nad Idrijo umrli kot mučenki v začetku leta 1944. Sestra, ki je bila po rojstvu tik pred mano, je bila redovnica pri Marijinih sestrah. Prepričan sem, da je najin duhovni poklic v veliki meri “sad daritve sestric dveh”, kot je zapisal sestavljalec deklamacije ob moji novi maši leta 1964.

Ko sem leta 1954 končaval nižjo gimnazijo (višje razrede sedanje osemletke) v Črnem Vrhu, sem že bil odločen, da grem naprej v gimnazijo, nisem pa še vedel, kakšen poklic bom izbral. Neke nedelje pa je župnik očeta vprašal, če bi bil jaz za semenišče. Brez pomišljanja sem pristal. Ravno tedaj pa je bilo malo semenišče v Vipavi zaprto, ker ga je zaradi znane tržaške krize zasedlo vojaštvo, zato mi je župnik priskrbel stanovanje pri neki verni družini v Šturjah, potem ko sem uspešno opravil sprejemni izpit za višjo gimnazijo v Ajdovščini. Naslednjo jesen so semenišče odprli in tri leta smo se semeniščniki iz Vipave vsako jutro z avtobusom vozili v Ajdovščino, kjer smo hodili na državno gimnazijo. Maturiral sem junija 1958.

Jeseni sem šel v ljubljansko bogoslovje in na tamkajšnji teološki fakulteti redno študiral. Po tretjem semestru je prišlo vmes poldrugo leto vojaščine v daljni Srbiji, kar je bila nova utrditev poklica. Tam so me – kot večino semeniščnikov in bogoslovcev – zaman prepričevali, da “me je škoda za tak poklic, ki je popolnoma nekoristen”. Tako sem srečen in vesel prišel do mašniškega posvečenja, ki sem ga skupaj s šestimi drugimi sošolci iz koprske škofije prejel 28. junija 1964 na Sveti gori po rokah tedanjega ljubljanskega pomožnega škofa, kasnejšega nadškofa Jožefa Pogačnika. Novo mašo sem pel v Črnem Vrhu.

Svojo prvo službo nedeljskega kaplana, sem od avgusta 1964-januarja 1965) opravljal v Šempetru pri Gorici kot učenec župnika Alberta Metlikovca. Potem pa sem konec januarja 1965 dobil od škofa dekret za nedeljskega kaplana v Postojni.Župnika Franca Boleta sem že prej dobro poznal, vedel sem, da se posveča mladim in je “groza” oblastnikov. Prav tedaj sta se s koprskim kaplanom Bojanom Ravbarjem dogovorila, da bosta začela izdajati glasilo za obe župniji. Tako se je rodilo Farno ognjišče iz katerega je potem nastalo Ognjišče.

Moja prva naloga pri nastajanju Farnega ognjišpča je bila, da sem nekatere stvari napisal,
sestavke tudi drugih pretipkal in “slikovno opremil”, matrice pa so tipkali v Kopru, kjer je bila tudi “partizanska tiskarna”. Prva številka bi morala iziti na cvetno nedeljo 1965, pa je “zaradi tehničnih težav”, kot se reče, zagledala beli dan šele na velikonočno jutro, 18. aprila 1965.

Po škofovih načrtih bi moral že jeseni leta 1965 nadaljevati bogoslovne študije v Rimu, toda ker je bila zaradi umora mojih dveh sester naša družina pri oblastnikih “zaznamovana”, “iz razlogov
javne varnosti” nisem dobil potnega lista. Tako sta moj Rim postali župniji Slivje in Brezovica v Brkinih, kamor me je škof poslal “začasno”. Upravljal sem ju s pomočjo najbolj zdravega prometnega sredstva – kolesa. Sredi maja 1966 sem imel zelo hudo prometno nesrečo, da so čez mene že skoraj “naredili križ”. Polnih deset mesecev sem ležal v izolski bolnišnici.

Ko se mi je stanje nekoliko izboljšalo, sem leta 1967 spet postal sodelavec Ognjišča. Oče urednik mi je prinašal svoje spise, da sem jih popravljal. Večkrat je prišel zvečer, ko so sestre pogasile luči in nam zaželele lahko noč. Ležal sem pri oknu nad teraso, zato mi je lahko izročil svoje pisne izdelke, da sem jih ob luči na nočni omarici popravil. To se je dogajalo tudi pozneje, ko sem kot rekonvalescent bival v izolskem župnišču.

Tako sem avgusta 1968 prišel v Koper, kjer sem sprva še nekaj let pomagal v župniji kot katehet in spovednik, moje glavno delo pa je bilo pisati za Ognjišče in skrbeti za izdajo primernih knjig. Kmalu smo namreč osnovali dve knjižni zbirki: Žepna in Mala knjižnica Ognjišča.

Od vsega začetka sem opravljal nalogo lektorja. Boletova besedila so bila sprva polna rdečih popravkov in rekel je, da so »njegova pisma vsa krvava«. To je razumljivo, saj v osnovni in srednji šoli ni imel niti ene ure slovenščine. Iz napak se je lepo učil in jih je bilo vedno manj. Jaz pa sem se od njega učil, saj je bila vsebina njegovih pogovorov z bralci življenjska. Želel si je živega stika z bralci, zato je bilo v Ognjišču namesto mrtvega uvodnika na prvem mestu življenjsko Pismo meseca. Hvaležen sem mu, da me je poučeval, kako je treba pisati, da bralce nagovoriš in obogatiš.

Svoje časnikarsko delovanje jemljem kot oznanjevanje, ki je ena od temeljnih nalog duhovnika. Oznanjevanje s pisano besedo v takem listu, kot je naš, je morda nekoliko manj “pobožno”, skuša pa biti čim bolj življenjsko, saj se božje kraljestvo gradi na najrazličnejših gradbiščih. Mislim, da bi mi nekaj bistvenega manjkalo, če ne bi vsaj ob nedeljah redno hodil na župnijo (v Izolo). mašujem, spovedujem, se pogovarjam z ljudmi in se čutim član tega lepega župnijskega občestva. Duhovnik je vendar “vzet izmed ljudi in postavljen za ljudi v tem, kar se nanaša na
Boga”, kot beremo v Pismu Hebrejcem. To prijateljsko druženje z ljudmi je zame “oddih od papirjev” in hkrati spodbuda za delo, kajti tak živ stik ti pomaga, da ostajaš človeški, neposreden, odprt.

Veselje do branja sem podedoval po svoji mami Ivani, ki se je komaj spominjam, kajti umrla je, ko sem bil star pet let. Oče Jožef, ki je tudi bil prijatelj knjige, je pravil, da je vedno zelo rada brala; ko je ob rojstvu enega svojih številnih otrok skoraj popolnoma oglušela, pa se je s knjigami še toliko raje “pogovarjala”. Živeli smo zelo revno, vendar je vedno našla denar za knjige. Ko sem pri enajstih letih brskal po skrinjah, sem v njih našel mamin zaklad, ki je postal tudi moj zaklad – knjige. Prva knjiga, ki me je vsega očarala, je bil Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem.

Bral sem kot pastirček na pašniku, bral sem vsa leta srednje šole, malo manj leposlovja kot bogoslovec in duhovnik. V tistih desetih mesecih, ko sem bil priklenjen na bolniško posteljo, sem prebral več kot sto knjig. Zdaj berem “po službeni dolžnosti” (rubrika Priporočamo, berite) vendar to delam z veseljem. Če grem poleti na morje, gre vedno z menoj tudi prijateljica knjiga.

Najbolj so mi pri srcu čudoviti narodni običaji, ki jih je ustvaril verni slovenski človek ob cerkvenih dobah in bogoslužnih praznovanjih ter jih je temeljito popisal mednarodno priznani etnograf Niko Kuret v svojem delu Praznično leto Slovencev. Ti običaji so mi ljubi tudi zato, ker sem mnoge od njih kot otrok tudi sam doživljal v domači družini. Med najlepše spada obred treh svetih večerov: pred Božičem, novim letom in Tremi kralji. Kot otrok sem s svojim mlajšim bratom in drugimi revnimi otroki iz domačega kraja hodil pred Vsemi svetimi “nabirat vahče”, kruhke, ki so jih v spomin vernih duš spekle kmečke gospodinje. Da ne govorim o Miklavžu, ki je “prinesel” kakšno jabolko, pest suhih krhljev in nekaj orehov pa morda še zvezek in svinčnik, vendar smo bili tega veseli bolj kot otroci danes, ki dobijo za Miklavža računalnik.

Kaj lahko svetniki povejo današnjemu človeku? Na to vprašanje je najbolje odgovoril sv. Janez Pavel II. med mašo na mariborskem letališču ob svojem prvem obisku v Sloveniji leta 1996. “Če dobro pogledamo, razodeva današnja družba globoko potrebo po svetnikih, po osebah, ki nam zaradi svoje tesne povezanosti z Bogom morejo na neki način pomagati, da začutim o njegovo navzočnost, in nam posredovati njegove odgovore… Kakor v preteklosti, tako se mora tudi danes svetost živo in radostno uteleševati v življenju.”

Skušam biti prijatelj z vsemi svetniki, najbolj pa mi je pri srcu sveti Jožef, ker je kot varuh svete nazareške družine neposredno vključen v skrivnost odrešenja, vendar se vedno ‘drži v ozadju’. Rad ga imam tudi zato, ker je bilo tako ime našemu očetu, ki je bil po svojem blagem značaju in skromnosti podoben svetemu Jožefu. Med štirinajstimi otroki v naši družini sta bila varovanca svetega Jožefa še brat in sestra. Spodobi se, da nekaj prostora v svojem srcu ohranim za svojega krstnega zavetnika, papeža sv. Silvestra, ki je sicer v koledarju na zadnjem mestu, vendar je zelo cenjen.
.
Vsebino duhovnikovega poslanstva bi bilo po moje mogoče najkrajše izraziti v dveh besedah: modrost srca. To je tudi naslov življenjepisa sv. Janeza XXIII., ki je izšlo pri Ognjišču. Duhovnik se bo najbolj približal svojemu Vzorniku Kristusu, če se bo trudil za ravnotežje med glavo in srcem. Bolje je, da zmaguje srce, saj je ljubezen najbolj Božja od vseh kreposti.

nekaj misli o uredniku Silvestru Čuku

Škof Jurij Bizjak je ob Silvestrovi biserni maši (30. junija 2024) njegovo življenje in delo povezal s sedmerimi darovi Svetega Duha, ki jih je Gospod poslal nad svojega maziljenca in so obrodili bogate sadove v dušah ljudi, ki jim je z ljubeznijo, potrpljenjem, navdušenjem in z vztrajnostjo služil. Zahvalil se je Gospodu za številne milosti in sadove Duha, ki smo jih po njegovem delu in njegovih molitvah in prošnjah prejeli in uživali. Gospod ga je napolnil z Duhom modrosti in razumnosti, z Duhom sveta in moči, z Duhom spoznanja in strahu Gospodovega. Silvestra je s svetopisemskimi citati označil kot učitelja, delavnega in redoljubnega (kakor čebela in kakor mravlja), zvestega v malem …

Vse to Silvestrovo zavzeto delo in bogato izročilo naj bo spodbuda in izziv tudi mlajšim rodovom, da bodo nadaljevali po poti, ki sta jo začrtala s pokojnim Boletom …

Nekaj Silvestrovih izvirnih literarnih del za odrasle.

Če Gospod kliče, Koper, 1967.
Iskalci in pričevalci, o sodobnih spreobrnjencih, Ognjišče 1984.
Zajemi vsak dan : [400 izrekov in duhovnih misli]. Koper: Ognjišče, 1986. 80 str., ilustr. Mala knjižnica Ognjišča, 13
Četrt stoletja naših romanj, ob 25-letnici romanj invalidov na Brezje, Ognjišče 1993.
Potujoči pastir sveta, obsežno delo o papeževih potovanjih – izšlo ob obisku Janeza Pavla II. v Sloveniji, Ognjišče 1996.
Svetnik za vsak dan, (dve knjigi) opis svetnika za vsak dan v letu – že prej objavljeno na Radiu Ognjišče, Ognjišče Prva izdaja 1999, druga, popravljena izdaja 2004. prenovljena in razširjena izdaja 2016, dopolnjena izdaja 2018 in nazadnje 2025.
Misel za lepši dan, Ognjišče 2001, misli za vsak dan v letu.
Misli srca, misli ob nedeljskih evangelijih, založba Vox 2002.
Svetopisemski liki, Koper, 2014.
Misel za lepši dan 2, Koper 2023

Urednik knjižnih izdaj

BOLE, Franc. Pisma uredniku. Koper: Ognjišče, 1977.
Bog, ki osvaja : izpovedi sedanjega rodu slovenskih bogoslovcev o svoji poti do vere in o svoji veri. Koper: Ognjišče, 1979
Evangelij v slikah : za novo cerkveno leto. Koper: Ognjišče, 1979
JANEŽIČ, Stanko. Na razpotju : zgodbe iz študentskega življenja. Koper: Ognjišče, 1992. 111 str., ilustr. Žepna knjižnica Ognjišča, 28
SVIDERCOSCHI, Gian Franco. Pismo judovskemu prijatelju. Koper: Ognjišče, 1994
FOLLEREAU, Raoul, ČUK, Silvester (urednik, avtor dodatnega besedila). Knjiga ljubezni. Ponatis. Koper: Ognjišče, 1997
QUOIST, Michel, ČUK, Silvester (urednik). Dnevnik Anamarije. 8., popravljena izd. Koper: Ognjišče, 1998
QUOIST, Michel, ČUK, Silvester (urednik). Danijev dnevnik. 7. izd. Koper: Ognjišče, 2000

Prevodi
GAUTHIER, Paul: Nazareške roke, Ljubljana, 1967
WISDORF, Josef: V božji navezi. Koper: 1968.
SÁNCHEZ-SILVA, José María. Marcelino, kruh in vino. Koper: 1969.
LOUTIL, Edmond (Pierre L’Ermite). Žena z zaprtimi očmi. Koper: Apostolska administracija za Slovensko Primorje, 1970
ČUK, Silvester. Raoul Follereau, glasnik trpečih. Koper: Ognjišče, 1972.
LELOTTE, Fernand. Iskre. Koper: Ognjišče, 1978. 88 str., ilustr. Mala knjižnica Ognjišča, 10
QUOIST, Michel. Molitve : ko vse življenje postane molitev. Koper: Ognjišče, 1980
Cerkev in njena zgodovina, Koper, 1981 in 1982 [prevod 1., 5., 7. in 8. zvezka].
Sveto pismo in njegova zgodovina, Koper, 1983–1985 [prevod 3., 5. in 7. zvezka].
DI MARIA, Lina. Jezus se rodi : [pobarvanka]. Koper: Ognjišče, 1991.
ROCK, Lois. Gospodova molitev za otroke [Deset zapovedi za otroke]. Koper: Ognjišče, 1995
SINGER, Muff. Vrvež v Betlehemu : kaj se dogaja? : odkrivaj čudovite stvari, skrite za več kot 40 vrati in okni!. Koper: Ognjišče, 1996
QUOIST, Michel. Molitve : ko vse življenje postane molitev —. 1. ponatis. Koper: Ognjišče, 1997
ROCK, Lois. Prvo srečanje. Bog [Jezus, Sveto pismo]. Koper: Ognjišče, 1997
SINGER, Muff. Otrokov prvi božič. Koper: Ognjišče, 1999, kartonka
ROCK, Lois. Jezus čisto sam [Jezus in nov začetek]. Koper: Ognjišče, 2000
TARZIA, Antonio. Jezusova velika noč. Koper: Ognjišče, 2000. zgibanka
SALA, Renzo. Moje molitve. Koper: Ognjišče, 2000
ZOBEL-NOLAN, Allia. Pojdimo za zvezdo. [Prvi božič], Koper: Ognjišče, 2000. kartonka
ROCK, Lois. Jezusovo veselo oznanilo [Zgodba o izgubljeni ovci]. Koper: Ognjišče, 2001
ROBB, Andy. Kaj je doživel Mojzes : na sprehod skozi slikanico z žepi. Koper: Ognjišče, 2001
MICHEL, François. Pojdimo k jaslicam. Koper: Ognjišče, 2001.zgibanka
LARSON, Beverly. Zgodba o veliki ribi. Koper: Ognjišče, 2002. kartonka.
ZOBEL-NOLAN, Allia. Noetova barka. Koper: Ognjišče, 2002. kartonka
ROUND, Graham. David [Mojzes]: knjiga z nalepkami. Koper: Ognjišče, 2005.
WRIGHT, Sally Ann. Moja prva božična knjiga z nalepkami. 1. izd. Koper: Ognjišče, 2005.
DEBOER, Jesslyn. Skrbne priprave na božič. [Koper: Ognjišče, 2005]. 1 kartonka
LANE, Leena. Božič : ustvarjalni svetopisemski zvezek : dopolnjevanke, iskalnice, pobarvanke. Koper: Ognjišče, 2006
Jezusove prilike : [izgubljena ovca, izgubljeni kovanec, hiša na skali, izgubljeni sin]. Koper: Ognjišče, 2007
Kaj je doživel Daniel : svetopisemske zgodbe z nalepkami. [Koper: Ognjišče, 2007].
DOWLEY, Tim. Moj prvi Božič : magnetni liki. [Koper: Ognjišče, 2007].
DOWLEY, Tim. Moja prva zgodba o Božiču. [Moja prva zgodba o veliki noči] Koper: Ognjišče, 2007
OLESEN, Cecilie. Moje prvo ročno Sveto pismo. Koper: Ognjišče, 2007
DAVID, Juliet. Pojdi za zvezdo : knjiga z nalepkami, poster. Koper: Ognjišče, 2007
Takšen je bil prvi Božič : svetopisemske zgodbe z nalepkami. [Koper: Ognjišče, 2007].
Veliki božični puzzli. Koper: Ognjišče, 2007. 1 sestavljanka (32 delov
LANE, Leena. Božji prijatelji : ustvarjalni svetopisemski zvezek : dopolnjevanke, iskalnice, pobarvanke. Koper: Ognjišče, 2008
DOWLEY, Tim. Noe in njegova velika ladja : magnetni liki. [Koper: Ognjišče, 2008
VIUM, Daniel. Tako čudovita je bila Noetova barka : svetopisemske knjige z nalepkami. Koper: Ognjišče, 2008
LANE, Leena. Velikonočni dnevi : ustvarjalni svetopisemski zvezek : dopolnjevanke, iskalnice, pobarvanke. Koper: Ognjišče, 2008
Zabavni puzzli : svetopisemske zgodbe : sveto pismo za malčke. Koper: Ognjišče, 2008
FROEB, Lori. Dete Jezus. [Koper: Ognjišče, 2009]. 1 kartonka
DOWLEY, Tim. Moje prve svetopisemske zgodbe : magnetni liki. [Koper: Ognjišče, 2010
HARRAST, Tracy L. Svetopisemska tekma : zgodbe svetega pisma, kartice z vprašanji in podlaga s figurami za igro. Koper: Ognjišče, 2010
DAVID, Juliet. Izgubljena ovca : knjiga z zavihki. Koper: Ognjišče, 2011
WRIGHT, Sally Ann. Pisana božična knjiga : [božična zgodba in dejavnosti]. Koper: Ognjišče, 2011
PIPER, Sophie. Božična noč. [Koper: Ognjišče, 2012]. [11] str., ilustr. Povleci, porini, odpri.
JAMES, Bethan. Deset minut. Božični delovni zvezek : božična zgodba, zlaganka in dejavnosti. Koper: Ognjišče, 2012
JAMES, Bethan. Deset minut. Svetopisemski delovni zvezek : svetopisemske zgodbe, zlaganka in dejavnosti. Koper: Ognjišče, 2013
DAVID, Juliet. Moje jaslice : naredi jih sam. [Koper: Ognjišče, 2013
WRIGHT, Sally Ann. Sveto pismo v torbici. Koper: Ognjišče, 2013
GODFREY, Jan. Pobarvaj Božič : [beri božično zgodbo in jo pobarvaj!]. Koper: Ognjišče, 2014
DAVID, Juliet. Božični hlevček. Koper: Ognjišče, 2015
THOROE, Charlotte. Svetopisemske zgodbe. Božič. Koper: Ognjišče, 2015. [20] str., ilustr. Poglej in najdi
JAMES, Bethan. Božična knjiga z nalogami. [Koper: Ognjišče, 2016
JAMES, Bethan. Moja krstna spominska knjiga. Koper: Ognjišče, 2017
JAMES, Bethan. Moje prve molitve. Koper: Ognjišče, 2017
WRIGHT, Sally Ann. Moje prve molitve. Koper: Ognjišče, 2018
Prilika o dobrem očetu. [Koper]: Ognjišče, [2019].
Deset zapovedi : [Izgubljena ovca, Jezusovo rojstvo]. knjiga s puzli, Koper: Ognjišče, 2022
Zgodba o stvarjenju : 3 v 1 delovna knjiga : pobarvaj, nalepi, napiši : ustvari svojo lastno zgodbo. Ljubljana: Ognjišče, 2022
VIUM-OLESEN, Jacob. Največje Sveto pismo : poglej in najdi. Koper: Ognjišče, 2023
RIBBONS, Lizzie. Krstno Sveto pismo. Darilna izd. Koper: Ognjišče, 2025.

pripravil Marko Čuk

Ognjišču na pot – januar 2026

Napisal Marko na 31. decembra 2025. Objavljeno v Beležnica.

Vsak nov letnik Ognjišča snujemo z veliko odgovornostjo. Tudi letos smo vam pripravili nekaj novosti, s katerimi bomo obogatili nov letnik. Najbrž ni treba poudarjati, da stare, nosilne rubrike ostajajo. Z letošnjim letnikom je zaradi bolezni nehal pisati za našo revijo Silvester Čuk, eden od ustanoviteljev Ognjišča. Kar celih šestdeset let je s svojimi prispevki bogatil Ognjišče. Delno je njegove rubrike prevzel Tone Gorjup, delno pa Marko Čuk.

Ob prehodu v novo leto si najpogosteje voščimo zdravja, pri čemer praviloma mislimo na fizično zdravje. Pogosto spregledamo, da je za naše življenje pomembno duševno zdravje, ki ga danes ogroža tiha epidemija psihičnih stisk. V prilogi pišemo, kako skrbimo za to zdravje.

Naslednjih dvanajst mesecev bo vsebinsko spremenjena rubrika Družinski bohkov kot vabila celotno družino, da poskuša odkriti še kak skriti zaklad družinskih obredov in praznovanj s poudarkom na nedeljski Božji besedi.

Nov letnik prinaša novo rubriko s poudarkom na duševno zdravje in sicer z naslovom Za ravnovesje duha in mir srca, ki se bo ustavila ob različnih težavah, s katerimi se srečuje sodobni človek. Poudarek bo v iskanju moči, kako vztrajati sredi izzivov. Nova je tudi rubrika o jeziku, ki ste jo želeli številni bralci.

Človek hrepeni po odličnosti. Avtor in novi sodelavec skozi letnik 2026 bo tudi moralni teolog dr. Roman Globokar. Predstavil bo, zakaj kreposti vodijo človeka k odličnosti. Čutim dolžnost, da se zahvalim dolgoletnemu sodelavcu Dragu Tacolu, ki je več let pisal izredno zanimive in dodelane prispevke za našo revijo.

Pred nami so božično-novoletni prazniki – čas, ki ga mnogi doživljamo kot najlepšega v letu. A za številne ta idilična podoba ne drži. Statistika je kruta: skoraj 90 odstotkov vseh spolnih zlorab otrok se zgodi prav znotraj družinskega kroga. V pogovoru z Benjaminom Tomažičem se dotaknemo tega področja.

V tokratni Temi meseca govorimo o Svetem pismu kot viru trdnosti in Resnice v času hitrih sprememb in občutka, da se na nič več ne moremo zanesti. Prav Sveto pismo pa lahko ponudi odgovore na izzive sodobnega človeka, če se ob njem resnično ustavimo in premislimo o njegovem sporočilu.

Nove so tudi zeliščarske vsebine. Skozi vse leto bomo objavljali recepte za mazila, čaje in druge zeliščne pripravke. Obogatili jih bomo z nasveti za nabiranje in varno rabo.

Med pisce se vrača kolumnistka Marta Novak. Njene dosedanje kolumne smo oblikovali v knjigo Narisana na Božji zemljevid, ki je primerno darilo za novopečene mamice, pa tudi tiste z več izkušnjami. Zelo lepo darilo ob praznikih. Rubrika o zmenkih za mlade pare v spoznavanju je bila lani lepo sprejeta, zato smo jo »podaljšali« še za 12 številk.
Ob začetku novega letnika želimo, da ostanete zvesti naši reviji še naprej in podaljšate naročnino nanjo ter jo priporočite tudi svojim prijateljem. Ne pozabite, da je naročnina na Ognjišče tudi lepo darilo.

Uredništvo, Iz urednikove beležnice, v: Ognjišče 1 (2026), 4.

Svetnik za vsak dan I in II_prenovljena izdaja 2025

Napisal Marko na 30. novembra 2025. Objavljeno v Knjižne izdaje založbe Ognjišče.

Spet je pred nami nova (prenovljena in posodobljena) izdaja knjige Svetnik za vsak dan (I. in II. del) … njena druga izdaja (2018) je bila hitro razprodana in veliko je bilo takih, ki ste čakali na novo (morda ste jo tudi že naročili).

Svetnike, svoje najboljše krstne botre,
častimo, ker nam je njihovo življenje zgled,
občestvo z njimi vir upanja,
njihova priprošnja pomoč.

Ko je nekdo rekel Materi Tereziji iz Kalkute, da je ‘živa svetnica’ je odgovorila:
»Če sem res to, kar pravite vi, sem samo to, kar bi po volji našega Gospoda morali biti vsi.«
Vsak od nas ima lastno pot, da to doseže. Pri tem potrebujemo vzornike in priprošnjike. Predstavljeni so v tej knjigi v prenovljeni in razširjeni izdaji 2025

SVETNIK ZA VSAK DAN I in II
prva knjiga (januar – junij): 408 strani,
druga knjiga (julij – december): 436 strani;
16,5 x 24 cm, trda vezava, dvobarvne fotografije in ilustracije
cena obeh knjig: 49,00 €, s kartico zvestobe 44,10 €
* * *
Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

več o prenovljeni izdaji 2005:

Prenovljeno in dopolnjeno izdajo je uredil Marko Čuk

V dveh knjigah prinaša veliko nove vsebine: avtor je besedilo ‘svetnika dneva’ nekoliko dopolnil, napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi številni novi svetniki (vsi pomembnejši svetniki 2015-2025 – papež Frančišek in Leon XIV.), številni blaženi so v tem času dosegli svetniško čast. Urednik je svetnike razvrstil ‘na prava mesta’ (tudi v zadnjih sedmih letih je nekaj svetnikov zamenjalo svoja mesta v koledarju: Lazar iz Betanije, Pavel VI. sv. Janez XXIII. …, obenem pa je vse premike in izbrise iz bogoslužnega koledarja na robu tudi utemeljil. Svetniki nas na robu nagovorijo s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem … (veliko novih pričevanj). Z datumi svetniških godov so povezani vremenski pregovori pa tudi razni izreki, ljudska rekla, pregovori … tu so tudi zapisi o navadah in običajih, ki se jih je vredno spominjati, da ne gredo v pozabo …

Glavnemu opisu svetnika sledi kratka in preprosta razlaga imena (s pomočjo člankov dr. Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15); vsako ime je v knjigi razloženo samo enkrat (pri svetniku, ki je pri nas najbolj češčen, znan …); pri vsakem imenu so naštete tudi najbolj znane različice (oblike) osnovnega imena in njihova pogostnost pri nas …, kdaj je imelo ime v polstoletni zgodovini svoje ‘viške’ in zakaj je morda v zadnjem času (ko so v modi kratka imena) veliko bolj razširjena druga oblika imena … ((Statistični urad RS, stanje dne 1. 1. 2025) ).

Svetnik za vsak dan ponuja tudi pomoč pri iskanju krstnih (godovnih) zavetnikov, našteti so vsi pomembni datumi, izmed katerih lahko izbiramo godovnega zavetnika za določeno ime … Na robu datume spremljajo ugotovitve, zakaj se v ljudskem koledarju večkrat pojavljajo čisto druga imena, kot v cerkvenih …

Pri večini svetnikov je v knjigi tudi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k njim zatekali in se jim priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah so naši zavetniki (dodanih je tudi veliko novih poklicev in priprošnjikov v težavah ‘modernega veka’)

Na koncu glavnega opisa so za vsak dan ‘oživljeni’ tudi nekateri drugi pomembnejši svetniki, blaženi in Božji služabniki, ki se jih spominjamo tistega dne … Na robu jih spremljajo primerjave z našimi dosedanjimi življenjepisci svetnikov (J. Rogač – 19. stol., ter Jaklič, Teraš, Torkar, Zore … iz 20. stol.), ki so svetniške zgodbe zapisovali v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Navedene so primerjave med rimskim in našim martirologijem (seznamom svetnikov). Omenjeni so tudi tisti svetniki, ki imajo posebno mesto v koledarjih redovnih skupnosti in razlogi za to … Knjigo sklenejo tri izčrpna kazala (imen svetnikov, krstnih imen in zavetnikov in priprošnjikov), s pomočjo katerih se lažje znajdemo pri iskanju …

“Posodobljeni” so tudi svetopisemski citati – svetopisemsko besedilo je vzeto iz jeruzalemske izdaje Svetega pisma Stare in Nove zaveze, Ljubljana, Slovenska škofovska konferenca, Družina, 2024.

Svetnik za vsak dan ima tudi privlačno zunanjo podobo, knjiga je lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju. Posebno vrednost ji dajejo upodobitve vseh glavnih svetnikov in številnih ‘stranskih’. Urednik je skušal najti kar največ domačih upodobitev svetnikov, iz naših cerkva … (tudi nove upodobitve svetnikov in blaženih).

Na naslovni strani sta vitraja Marka Jermana, bl. Alojzij Grozde (1. knjiga) in bl. Anton M. Slomšek (2. knjiga) iz žup. cerkve sv. Jakoba v Šentjakobu ob Savi. – Na zadnji strani pa so upodobljene Drinske mučenke, b. sl Janez Frančišek Gnidovec in Friderik Baraga (vitraja Marka Jermana iz podr. cerkev sv. Jakoba, Vrhtrebnje – žup. Trebnje; in b. sl. Anton Vovk (iz žup. cerkve Marijinega vnebovzetja, Trboje. Vse naše blažene in božje služabnike pa povezuje Križani (na hrbtu) iz kapele mučencev v Šentjoštu (M. Jerman).

iz zgodovine:

Konec novembra 2016 je pri založbi Ognjišče izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan (dve knjigi s po več kot 400 stranmi), prenovljena in dopolnjena izdaja prve izdaje (leta 2000) in ponatisa leta 2005, ki sta kmalu pošla. Knjiga je takrat nastala iz sprotnega pisanja avtorja Silvestra Čuka za oddajo Svetnik dneva na Radiu Ognjišče (1994). Pri pisanju je bil njegov glavni vir Leto svetnikov, ki je izšlo v štirih knjigah v letih 1968–1973. Za vsak dan je izbral enega svetnika – tistega, ki je pri nas bolj znan in med našim vernim ljudstvom bolj češčen. V Letu svetnikov so svetniki prikazani ‘kritično’, s kar se da točnimi zgodovinskimi podatki, Silvester pa jih je skušal predstaviti čim preprosteje in seveda na kratko (poldrugo stran za vsakega).

V letih 1999–2001 pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izhajala nova, dopolnjena izdaja Leta svetnikov v petih zajetnih knjigah. Za vsak dan je bilo predstavljenih po več svetnikov in svetnic, upoštevala je pokoncilsko ureditev svetniškega koledarja katoliške Cerkve (svetnikov naj bi se spominjali na dan njihove smrti – rojstva za nebesa). Tako so se tudi pri založbi Ognjišče odločili (na pobudo Marka Čuka, ki je prevzel uredniško delo), da bi novo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili. Za knjigo je bilo veliko zanimanja in v slabem letu je bila razprodana (1.000 izvodov).
V začetku leta 2018 je bila tako pripravljena za tisk še nekoliko dopolnjena izdaja. Poleg nujnih popravkov je urednik pripravil tudi podatke o številu cerkva, posvečenih določenemu svetniku (zavetniku) na Slovenskem, koliko je župnijskih, podružničnih in kapel … Dodal je še nove vremenske pregovore, prav tako pa upošteval tudi vse nove podatke o številu imen pri nas (vir: Statistični urad RS, stanje januar 2017)., Tako je zdaj na knjižnih policah še nekoliko dopolnjena izdaja 2025.

več o knjigi
pogled njenega avtorja Silvestra Čuka

pogled urednika knjige Marka Čuka

pripravlja in izbira Marko Čuk

Ognjišču na pot – december 2025

Napisal Marko na 30. novembra 2025. Objavljeno v Beležnica.

Kot običajno decembrskemu Ognjišču prilagamo koledar in knjižni katalog. Več o številnih novostih v katalogu si lahko preberete na koncu teh vrstic.
Vsem, ki se ukvarjajo s knjigami in imajo radi knjige, bo zanimiv pogovor z veliko poznavalko srednjeveških rokopisov ddr. Natašo Golob. Odkrila nam bo tudi, koliko je res mračen srednji vek in koliko bogastva lahko odkrijemo v teh rokopisih.

Sodobni svet je čas adventa preoblikoval v bleščeč »veseli december« in hkrati preoblikoval tudi nekatere slovenske adventne običaje. O tem času, tradiciji in običajih je spregovorila poznavalka slovenske kulinarične in kulturne dediščine Edvina Novak. S svojim delom, še posebej z uredniškim sodelovanjem pri kultni Kuharici sestre Vendeline, je pomagala ohraniti pomemben del slovenskega izročila. V času, ko potrošniška miselnost pogosto preglasi mir adventa, nas pogovor z njo povabi k razmisleku, kaj pravzaprav praznujemo.

V tokratni prilogi predstavljamo razvoj umetne inteligence od filozofskih začetkov do sodobnih tehnologij in opozarjamo, kako njen hiter napredek odpira pomembna etična, pravna in družbena vprašanja. Posebej predstavljamo pogled Cerkve, ki zagovarja odgovorno, človeku služno rabo UI ter oblikovanje moralnih načel, med njimi 10 zapovedi za digitalni svet.

Na glasbenih straneh predstavljamo balet Hrestač – Božična zgodba kot pravljično, glasbeno in vizualno bogato predstavo, ki združuje Hoffmannovo pravljico, Dickensovo Božično pesem in glasbo Čajkovskega.

Romarska reportaža nas odpelje k Zagorski Mariji; lepo družinsko romanje je lahko tudi v zimskih razmerah.
V branje priporočamo Božjo matematiko, res čudna in čudežna so pota Gospodova. Preberite v hvaležnosti in upanju na še več takih zgodb v življenju mladih iščočih se parov.

Reviji je priložen knjižni katalog, v njem pa pregled novih izdaj naše založbe, med katerimi seveda izstopa prenovljena izdaja knjig Svetnik za vsak dan. Slikanica Zvezda repatica bo lepo obogatila vaše družinsko adventno pričakovanje. Ob letošnjem »romarskem« letu smo izdali knjigo o Nebeški poti (Cammino Celeste), povabilo na romanje h kraljici Evrope na Svete Višarje. Ob adventnih večerih lahko namesto sodobnih »koledarjev« prebirate Pesem brata Sonca. Ko boste polnili Miklavžev koš, pa ne pozabite, da si darila zaslužijo tudi naše mame in žene, ki so prve Miklavževe pomočnice. Zanje smo pripravili čudovito zbirko besedil, kratkih in močnih, ravno pravšnjih za poživitev vsakdana: Narisana na Božji zemljevid. Prelistajte katalog in naročite: pri Založbi Ognjišče se za dobrimi naslovi in ličnimi naslovnicami vedno skriva tudi dobra vsebina, ki temelji na krščanskih vrednotah.

Naročnina na Ognjišče za leto 2026 bo znašala 52,40 €. Posamezna številka revije pa bo 4,50 €. Naročnino lahko plačate v dveh obrokih. Več preberite na spletni povezavi … vabimo vas, da ostanete naši zvesti naročniki.

Uredništvo, Iz urednikove beležnice, v: Ognjišče 12 (2025), 4.

Namizni večni koledar Ognjišča

Napisal Marko na 25. novembra 2025. Objavljeno v Druge izdaje založbe Ognjišče.

Ob 30-letnici Radia Ognjišče in 60 letnici Revije Ognjišče smo izdali namizni “večni koledar”.

Koledar lahko postavimo na mizo, listi so povezani s spiralo. Vsak dan obrnemo list, ki nam ponudi fotografijo s slovenskim motivom: iz narave, s cerkvijo, krajem, s kulturno, stavbno dediščino … Fotografiji je dodana misel, ki nas nagovori, nas poveže z motivom, svetnikom … in tako dodatno poskrbi za naše razpoloženje tisti dan. Na vsakem listu koledarja je zapisano tudi ime svetnika, ki se ga tisti dan spominjamo. Koledar ni vezan na točne datume in leta (nima navedenih dni v tednu, ni ponedeljko, torkov … ), zato ga imenujemo “večni koledar” in ga lahko uporabljamo leto za letom.

Za izjemne fotografije, ki nagovarjajo slovensko dušo, je poskrbel Janez Medvešek, slikar, pesnik in tudi izjemen fotograf. Njegova “koledarniška” fotozgodba nas vodi iz dneva v dan, skozi mesece … po poti skozi našo domovino, po vseh njenih pokrajinah … Njegove fotografije nam ponujajo široke poglede naše krajine, številne zanimive in lepe motive, detajle, ki jih je avtor odkrival na svojih številnih poteh po naši domovini in jih zdaj v tej fotozgodbi skozi “leto in dan” odkriva tudi drugim.

Naj bo koledar ,naš vsakodnevni spremljevalec, … in lepo darilo za vse, ki imajo radi modro besedo in slovenske razglede in našo naravno in kulturno dediščino …

VEČNI KOLEDAR OGNJIŠČA
14,5 x 12,5 cm
183 listov povezanih s spiralo
Zasnova in izbor misli: Mateja Subotičanec
Fotografije: Janez Medvešek
Uredil in izbor fotografij: Marko Čuk
Grafična zasnova in oblikovanje: Andrej Jerman

cena 16,90 €
* * *
Naročite koledar
tudi v spletni knjigarni Ognjišča

pripravlja Marko Čuk

41. slovenski knjižni sejem in založba Ognjišče

Napisal Marko na 25. novembra 2025. Objavljeno v Dogodki.

41. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM, največji slovenski knjižni dogodek, je včeraj odprl svoja vrata na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na tej promociji slovenske literature in spodbujanja branja se tudi letos predstavlja večina slovenskih založb (tudi Založba Ognjišče), ki razstavljajo svoje najnovejše ali najbolj prodajane izdaje knjig, od leposlovja do strokovnih del.
Obiskovalcem je v času sejma omogočen nakup knjig po ugodnejših cenah.
Od ponedeljka, 24. 11. 2025, do nedelje, 30. 11. 2025 na sejmu pričakujemo veliko število obiskovalcev (lansko leto skoraj 60.000, 110 razstavljavcev, 280 dogodkov). To potrjuje, da je Slovenski knjižni sejem največja kulturna prireditev v Sloveniji. Geslo letošnjega sejma je: Branje je potovanje.
(več na spletni strani SKS.)

Založba Ognjišče vas vabi na dva dogodka v času sejma:

V petek, 28. novembra ob 16. uri, na Odru mladih

Jure išče zvezdo z repom
Jure Sešek tudi letos brska po Miklavževem košu. Jejhata, kaj vse je notri, same krasne nove slikanice za pridne otroke! Pridite, Jure nam bo prebral Zvezdo repatico in Legendo o Miklavževem svetniškem kolegu, svetem Martinu.

V soboto, 29. 11. 2025 ob 10. uri na Pogovorni postaji

Nebeška pot ali kako romamo Slovenci
Blaž Lesnik se bo pogovarjal s: sodelovali bodo Žarko A. Mlekuž, Andreja Grahek, Nace Novak
Pogovor o slovenski romarski dediščini, o novih romarskih poteh v Sloveniji in zamejstvu. O razliki med romanji in pohodi ter mostovi med enim in drugim. Slovenci smo Marijin narod, tudi ko nas loči meja, nas ona povezuje, zato bomo v središču pogovora imeli njeno Nebeško pot, Cammino Celeste.

Na sejmu se predstavlja tudi založba Ognjišče, ki se je kot založba prvič predstavila že na 7. knjižnem sejmu leta 1985. Takrat pod okriljem Mohorjeve družbe, leta 1989 pa se je založba Ognjišče na domačem sejmu knjige prvič predstavila samostojno. Aprila 2017 smo se spominjali 50-letnice ‘rojstva’ založbe Ognjišče. Takrat je namreč pri Ognjišču izšla prva knjiga v Žepni knjižnici Ognjišča Papež Janez Dobri (o sv. Janezu XXIII.) v več deset tisoč izvodih. Takratni uredniki so v težkih razmerah za Cerkev in verne želeli ljudem ponuditi poleg duhovnega branja v Ognjišču še dodatno branje v knjigah. In začeli so ‘avanturo’ založbe, ki je v pol stoletja izdala veliko knjig v visokih nakladah. Zavedamo pa se, da ni dovolj knjige izdajati, ampak je treba, da gredo med ljudi, saj so namenjene njim … in tudi Slovenski knjižni sejem je taka priložnost, da se več ljudi seznani s knjigami z versko vsebino, s knjigami Ognjišča, z našimi knjigami, jih vzame v roke, prelista …

več o Založbi Ognjišče, ki je bila aprila letos stara 58 let …

Zato vas Založba Ognjišče vabi, da na knjižnem sejmu obiščete naš razstavni prostor, kjer si lahko ogledate naše nove izdaje ter jih kupite s posebnim sejemskim popustom.

Pred Miklavžem vas bo gotovo zanimalo, kaj ponujamo v Miklavževi ponudbi za leto 2025. Lahko si jo prelistate in ogledate že doma, da bo na sejmu izbira lažja … Če vas pa zanimajo tudi naše druge izdaje in novosti, potem pa si poglejte katalog Knjižna ponudba Ognjišča. Ste našli kaj zanimivega?

Na knjižnem sejmu lahko do nedelje zvečer nakupujete s popustom.

ODPIRALNI ČASI

torek, 25. 11. do sobote, 29.11. od 9. do 20. ure
v nedeljo, 30. 11. pa vas sejem vabi od 9. do 18. ure

Vstop je brezplačen – vabljeni!

pripravlja Marko Čuk, fotografije Maruša Čuk.

Ognjišču na pot – november 2025

Napisal Marko na 31. oktobra 2025. Objavljeno v Beležnica.

Kot običajno novembrskemu Ognjišču prilagamo Miklavževo ponudbo in katalog z jaslicami. Dragi Miklavževi pomočniki, vabimo vas, da jo prelistate. Založba Ognjišče prinaša branje z vsebino. Kljub temu da se knjige na slovenskem trgu dražijo, se trudimo ohranjati kakovost in dostopnost. Prepričani smo, da boste med novostmi in klasikami naše založbe brez težav našli darila za svoje najdražje.

Novembra praznujemo god sv. Cecilije, zavetnice cerkvene glasbe. Z dirigentom, skladateljem in organistom Marjanom Grdadolnikom smo se pogovarjali o (cerkveni) glasbi, o njeni lepoti pa tudi o pasteh, poveznih z njo.

Ob godu sv. Martina iz mošta nastane vino. O vinu razmišljamo v tokratni prilogi, tako z vidika simbolike v Svetem pismu kot o simbolu slovenske kulturne in duhovne dediščine. Hkrati se ta tradicija srečuje s sodobno dobo, ki omogoča in narekuje tudi nove trende, o katerih je spregovoril glavni enolog Vinakoper Boštjan Zidar.

V mesecu novembru na isti dan obeležujemo svetovni dan mladih in svetovni dan boja proti zasvojenosti. Naključje? Morda ne, saj je mladost obdobje oblikovanja identitete, hkrati pa tudi čas ranljivosti in skušnjav. Mnogi se prav v mladih letih srečajo z različnimi oblikami zasvojenosti. Zato tokrat nekaj več o navzočnosti drog med mladimi.

Družinski potep je tokrat kraško obarvan z otroško poezijo Srečka Kosovela. Obiskali smo namreč dogodivščino Zlati čoln v Sežani in se odpravili na pesniški sprehod k škratu Dobrošinu. Na poti smo srečali vilo Danuško, močeradke in dečka s sončnico na rami ter dovolili soncu, da nas poboža – kot v Kosovelovih verzih.
V obletnici meseca se spominjamo vrhunskega striparja Mikija Mustra. Njegove stripe otroci še vedno prebirajo, saj so aktualni in zanimivi, kot bi jih napisal včeraj.

Slovenski smučarski skoki sodijo med paradne športe v naši državi. Uspehi skakalk v preteklih sezonah so rodili visoka pričakovanja javnosti pred olimpijsko zimsko sezono. Kako potekajo zadnji treningi, kaj je prinesla poletna sezona, smo se pogovarjali z Jurijem Tepešem, glavnim trenerjem slovenske ženske A reprezentance.

Odpravili smo se na gradbišče drugega tira med Divačo in Koprom. Gre za največjo investicijo v železniško infrastrukturo v samostojni Sloveniji. Kaže, da bo tir končan v teh nekaj mesecih, do konca marca 2026.

November začnemo s praznikom vseh svetih, končamo pa s praznikom Kristusa kralja. Oba odmevata tudi v tokratnem Ognjišču. O knjigah o žalovanju si lahko preberete na str. 28..

Naročnina na Ognjišče za leto 2026 bo znašala 52,40 €. Posamezna številka revije pa bo 4,50 €. Več o novem letniku Ognjišča in o cenah za prihodnje leto si preberite na str. 23. Tam vas vabimo, da ostanete naši zvesti naročniki.

Uredništvo, Iz urednikove beležnice, v: Ognjišče 11 (2025), 4.

Maše za ozdravitev družinskega debla ali molitev za pokojne?

Napisal Marko na 31. oktobra 2025. Objavljeno v Pisma.

Naj najprej pohvalim vašo revijo Ognjišče. Zelo rada jo prebiram. Lahko jo berejo tako mladi kot stari. Vidi se, da vanjo vložite veliko truda. Najlepša hvala iz srca!
Pišem vam, ker bi si v Ognjišču želela, da spregovorite o temi »družinsko deblo in naši predniki«. Za duše v vicah molimo, prav tako se lahko darujejo svete maše za ozdravljenje družinskega debla. Kakšno je stališče Cerkve do tega?
Iz izkušenj naj vam povem, da se mi zdi zelo nenavadno, da se o tem tako malo govori. Oziroma skoraj nič.
Tudi kakšen kristjan, ki je zelo dejaven v cerkvi in globoko veren, ni naklonjen svetim mašam v ta namen. Meni, da je naša preteklost takšna, kakršna pač je in da se ni dobro preveč ukvarjati s tem. Prišlo je celo do prepira z njim.
Vendar smo zaznamovani z izvirnim grehom Adama in Eve, ki nam je bil izbrisan pri svetem krstu. Seveda smo zaznamovani tudi z grehi naših prednikov. Nismo pa zanje odgovorni. Na primer: Zakaj se potomec dolga leta zapleta v en in isti problem? In se to ne neha. Lahko da je to njegov križ, ki mu je dan. Lahko da nekaj dela narobe in tega problema ne more in ne more rešiti. Ne vem, ali morda gre za neodpuščene grehe njegovih prednikov ali njegove grehe. Samo razmišljam.
Prosila bi vas, da bi o tej tematiki spregovorili strokovnjaki, ki se ukvarjajo s temi vprašanji.
Zdi se mi pomembno, da bi vsi ljudje, mladi in stari, vedeli, da je treba svojo rodbino, preteklost poznati in jo razčistiti, da lahko potem svobodno in veselo zaživimo svojo sedanjost in prihodnost.
Nevenka

Vprašanje molitev za naše rajne predhodnike je v Cerkvi navzoča ves čas; res so se oblike tudi spreminjale. A dejstvo, da so del molitev Cerkve, kaže na nujnost in smiselnost takšnih molitev. Nenazadnje smo z našimi rajnimi povezani tudi v občestvu svetih, zato smo in moramo biti drug drugemu v pomoč. V vprašanju je navedena tudi molitev oziroma sveta maša za ozdravitev družinskega debla. Za trenutek se zaustavimo pri tem poimenovanju. Samo ime in prvotni način ne izhajata iz katoliške tradicije, ampak iz nekaterih drugih krščanskih skupnosti. Se je pa ta oblika molitve tudi pod tem imenom pojavila v nekaterih katoliških molitvenih skupinah in tokovih. Molitev za osvoboditev od greha in njegovih posledic je sicer stalnica tudi v Katoliški Cerkvi in je največkrat povezana z drugimi molitvami, zakramentali in zakramenti.
»Ne« molitvam za »družinsko deblo« med mašo
Pred časom pa se je zgodilo, da so te privzete molitve za ozdravitev družinskega debla in druge molitve za ozdravljenje in osvoboditev razne skupine pričele vključevati v obhajanje svete maše ali druge oblike javnega katoliškega bogoslužja. Tako se je pričelo dogajati, da je čas trajanja teh molitev daleč presegel čas obhajanja svete maše. Zato se je že leta 2000 odzvala takratna Kongregacija za nauk vere (danes Dikasterij za nauk vere) z dokumentom Navodilo o molitvi za ozdravljenje (slovenski prevod v: Cerkveni dokumenti 92, Ljubljana 2001). V njem je navedeno, da katoliška tradicija pozna zarotilne molitve v obredu krsta ali v obliki raznih drugih eksorcizmov (malih in velikega) ter molitev za osvoboditev od zla (nekaj jih je zbranih tudi v novem obredniku eksorcizma), ki izražajo prošnjo za odvrnitev vpliva hudobnega duha ter posledic zmot in grešnih dejanj in vpletenosti v različne oblike slabega; vse do direktne molitve za izganjanje hudobnega duha (veliki eksorcizem). Dokument poudari, da je vedno v ospredju določena oseba in ne cela rodbina; saj so med njimi verjetno nekateri že pri Bogu. V tem smislu je molitev za »ozdravitev družinskega debla« tuja katoliški tradiciji. Zato je ta dokument v svojih disciplinskih določbah jasno zapisal, da se teh molitev ne sme vključevati v obhajanje svete maše in drugih javnih bogoslužij. Lahko pa se seveda moli kot privatna molitev zunaj od Cerkve postavljenih obredov. Torej jih v katoliški obliki in pojmovanju lahko uporabljamo v spontani osebni ali skupni molitvi. Sicer pa imamo v Rimskem misalu vključene obrazce svetih maš za bolnike, umirajoče in za rajne. Prav te slednje lahko obhajamo tudi za rajne v svojem »družinskem deblu«. Pri vsakem obhajanju evharistije ali drugih bogoslužij pa lahko v prošnje vernikov vključimo prošnje za ozdravitev od različnih bolezni ali različnih vplivov.
Kadar se kdo navdihuje v nekatoliških molitvah, je treba paziti, da iz nekatoliških oblik nekritično ne sprejemamo poleg besed tudi nauka, ki se za njimi skriva. V osnovi katoliških molitev mora biti jasno naslednje pojmovanje. Greh ima več sestavin: krivdo in časne ter večne posledice. Krivda je vedno osebna in jo Bog odpusti pri spovedi ali pri popolnem kesanju (z obveznostjo izpovedi pri prvem obhajanju zakramenta sprave), prav tako večna posledica (pogubljenje). Časne posledice ostanejo tudi po zakramentu spovedi, še posebej pa so močne, če do kesanja in odpuščanja ne pride. Te posledice so lahko zaznavne v telesu (npr. zasvojenost, bolezni) ali v psihični strukturi (negativna in boleča čustva, razni negativni vzorci obnašanja, ki se jih lahko navzamemo že v otroški dobi …), kar se odraža v medsebojnih odnosih.
Prenašajo se grešni vzorci, ne pa krivda
V vsakem primeru pa te posledice greha delujejo na tistega, ki je grešil, kakor tudi na druge ljudi, s katerimi je v zvezi, in zato lahko ostajajo navzoče tudi v naslednjih rodovih; prek vmesnih členov. Saj poznamo nemalo primerov, da se določeni grešni »vzorci« pogosto ponavljajo iz roda v rod; npr. alkoholizem, grobost, preklinjanje … Nikakor pa se na potomce ne prenaša krivda. Za lažjo predstavo se lahko spomnimo biološkega dedovanja nekaterih značilnosti ali celo bolezni iz roda v rod; a tudi tu doživimo, da se lahko neka značilnost pri enem potomcu pozna, pri drugem pa ne; ali je v enem kolenu navzoča, nato preskoči nekaj naslednjih pokolenj, in se spet pojavi. Na duhovnem področju pa je še toliko več skrivnosti. Verjamemo pa tudi, da ima vsak človek v svojem življenju možnosti, da se s svojo svobodo in z Božjo pomočjo osvobodi teh negativnih posledic grehov svojih prednikov ali drugih bližnjih, pretrga začaran krog negativnih »vzorcev« in prične nekaj novega, dobrega. Pri tem lahko pomagajo tudi različne oblike molitev, tudi te za osvoboditev od posledic grehov, ki ostajajo navzoče v rodbinskih pokolenjih. Dokaz, da te posledice ne delujejo avtomatsko, so primeri, ko so v isti družini nekateri posamezniki obremenjeni z določenimi posledicami zla, ki lahko izvirajo iz grešnosti prednikov, drugi pa ne. Kadar tako pojmujemo omenjene molitve, se mi zdijo sprejemljive in so pravzaprav nekaj običajnega (zasledimo jo tudi v Svetem pismu) ter lahko marsikomu pomagajo, da se osvobodi določenih »vezanosti«, ki imajo lahko svoj izvor v posledicah grešnih odločitev prednikov. A so jim tudi potomci nekako s svojo odprtostjo za zlo omogočili delovanje. Nikakor pa ni to edini zveličavni način. Saj je končno vsaka sveta maša najmočnejše zdravilo proti vsaki odvisnosti od zla in vsaki posledici greha, ker je neposredno posedanjenje Kristusove daritve na križu in njegovega vstajenja. In samo v Jezusu Kristusu je navzoča vsaka resnična zmaga nad zlom.
Z Božjo pomočjo se lahko izvijemo iz spirale zla prednikov
Poudariti pa je treba tudi, da se katoličan ne more preprosto izgovarjati za svoje zlo ravnanje na druge, tudi ne na prednike. Kolikor je pri kakšni zadevi popolnoma nesvoboden, potem ne moremo govoriti o njegovi krivdi, sicer pa je vedno odgovoren po meri svoje svobode in tudi po meri odgovornosti za svojo nesvobodo v določenem trenutku. To velja tudi za prepričanje, da nihče ne more biti pogubljen zaradi grehov svojih prednikov. Kajti pogubljenje je posledica krivde, ki je nismo priznali in nam je Bog ne more odpustiti, nikoli pa pogubljenje ne more biti posledica časnih posledic grehov, ne lastnih ne drugih. Kdor umre z neodpravljenimi časnimi posledicami svojih grehov, se znajde v stanju vic, ne pekla. Iz tega stanja pa pot vodi le naprej v Očetovo hišo.
Naj sklenem, da sta molitev in pridobivanje odpustkov za naše drage rajne sorodnike zelo potrebna in primerna, saj prek tega krepimo svojo povezanost z njimi. Dušam v vicah lahko z njo pomagamo pri njihovem očiščevanju časnih posledic grehov, ki so jim še ostale. Molitve za ozdravitev in osvoboditev pa lahko namenimo zase ali za še živeče sorodnike, s čimer pa tudi krepimo našo duhovno povezanost in si pomagamo že v tem življenju na poti očiščevanja in napredovanja v svetosti, h kateri smo vsi poklicani.

TURNŠEK, Marjan. (Pisma). Ognjišče, 2025, leto 61, št. 10, str 81-82.

Dež in zeleni škornji

Napisal Marko na 28. oktobra 2025. Objavljeno v zgodbe.

Včeraj dopoldne je padal dež. Najprej je nekajkrat močno zagrmelo in zabliskalo, potem pa se je ulilo kot iz škafa. Drevesa so se upogibala pod močnim vetrom. Takoj je bilo vse mokro, nastale so velike luže, ptički so se skrili, ljudje so se razbežali na svoje domove. Tisti, ki so imeli dežnike, so opletali z njimi, saj jih je veter sukal na vse strani in obračal, tisti brez dežnikov pa so bili takoj mokri, zelo mokri. Najpametneje so naredili tisti, ki so se ustavili in vedrili pod kakšnim kapom, pod streho, pred hišami … Naliv se je kmalu polegel, še dolgo pa je rahlo rosilo.
Po kosilu sem obsedela ob oknu pri kuhinjski mizi. Gledala sem dež. Ne maram ga. Viharnega in močnega sploh ne, pa tudi rosenja nimam rada. Postanem žalostna. Postanem takšna kot vreme. Meglena, otožna, zaspana. Ne morem razumeti ljudi, ki jim je dež všeč. Tudi tistih ne, ki vzamejo dežnik in gredo na sprehod v dežju. Pa saj je pravzaprav vseeno. Oni pa ne razumejo mene, ki ljubim sonce in sem najsrečnejša takrat, ko sije na vso moč in je vse vroče in polno svetlobe in je jasno od obzorja do obzorja.
Gledala sem v siv dan in v drobne kapljice, ki so polzele po steklu, in mislila na … na nič, na nikogar. Nikjer nobenega človeka. Ne, ni res! Iz sosednjega bloka sta prišla dva. Odrasel moški in fantek. Menda oče in sin, star tri, morda štiri leta. Oče z velikim črnim dežnikom, deček pa z majhnim pisanim dežnikom. Oba v kratkih hlačah, mali v zelenih škornjih. Gumijastih škornjih. Velikih. Morda celo prevelikih zanj. Postala sta mi zanimiva, še posebej, ko je mali zabredel v veliko lužo in po njej čofotal. Ko je prišel čez lužo, se je vrnil in zabredel še enkrat pa še enkrat. Oče se je luži izognil, gledal malega in potrpežljivo čakal. Gledal ga je, kako uživa v čofotanju. Ja, uživala sta oba. Zelo. In zdelo se mi je, da je mali obul velike zelene škornje prav zato, da bi čofotal po lužah. Šla sta naprej in našla novo lužo in mali je zabredel vanjo in jo prečofotal po dolgem in počez. In tako vsako lužo. In bilo jih je veliko. Zdelo se mi je, da mu oče kaže luže, da ne bi kakšne spregledal in šel mimo nje. In če se je to res zgodilo, se je mali vrnil in obdelal še to lužo.
Smejala sem se obema. Bilo mi je toplo pri srcu. Mislim, da je takih očetov zelo malo. Takih, ki bi v deževnem popoldnevu z otrokom klatili po dežju in mu kazali luže. Mislim, da so zelo redki. Ali se morda motim? Še na nekaj sem pomislila v tistem trenutku: ta deček ima prav gotovo srečno otroštvo. Lahko čofota po lužah. Gotovo mu dovolijo tudi, da se valja po travi po hribu navzdol, da ima zelena kolena, da se igra v peskovniku in ima polne žepe in polne čevlje peska in da peče potičke iz blata. Vsega tega se bo še dolgo spominjal. Tudi čofotanja po lužah v velikih zelenih škornjih …
Ester, (zgodbe), v: Ognjišče 10 (2025), 83.

Avtor: Marko

nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka

Nastavitve zasebnosti

Funkcionalni piškotki

Nastavitveni piškotki

Statistics

Marketing