Skip to main content

Šele tedaj, ko vidite, kakšni so vaši vnuki, lahko presodite, če ste dobro vzgajali svoje otroke.(Erich Maria Remarque)

Avtor: marko

Drobne ZG z biserom 3D

Drobne zgodbe z biserom

Oktobra leta 2001 je izšla tretja “knjiga zgodb”, kakor je zbiratelj, prevajalec in urednik Božo Rustja takrat imenoval to zbirko knjig z zgodbami. “V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti, ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, obogatimo še druge,” je Božo zapisal knjigi na pot. Posvetil jo je p. Marku Ivanu Rupniku, učitelju in prijatelju, neutrudnemu pripovedovalcu zgodb o Gospodu Življenja za življenje ljudi. (knjiga se je kasneje “zvrstila” kot tretja v zbirko Zgodbe za dušo, ki se je s prvo knjigo z istim naslovom začela “odvijati” pred dvajsetimi leti) – tej prvi izdaji Drobnih zgodb z biserom sta potem v razmiku dveh let sledili še dve izdaji (ponatisa (2003 in 2005), leta 2009 pa je zgodb, ki so “podarjale bisere” spet zmanjkalo in potrebna je bila nova, četrta izdaja. Nekoliko smo jo prenovili, jo opremili s svežimi fotografijami in taka je še v prodaji. “Že po nekaj trenutkih branja doumemo, zakaj so knjigo ponovno natisnili. Knjiga je namenjena tako osebnemu branju kot pogovoru v različnih skupinah. Tudi brati jo je moč povsem različno: kot duhovni priročnik, kot zanimivo in bogato literaturo, kot zgodbe za lahko noč. Gotovo je le eno: na neki način se nas bo s svojo globoko sporočilnostjo dotaknila,” je v oceni knjige zapisala Ines Cergol Bavčar.

Kaj se skriva za platnicami Drobnih zgodb z biserom? V vsaki zgodbi je prav zares skrit biser: včasih odkrito, včasih bolj zakrito. Kdor bo prisluhnil tem zgodbam, bo pritrdil njihovim sporočilom: prava sreča se skriva v osrečevanju drugih, ljubezen je iznajdljiva, zgled je najboljše vzgojno sredstvo, modrost je odkriti resnične potrebe sočloveka, prisluhniti drugemu, pravilno uporabiti svoj čas, Bog daje blagoslov, ko smo mi naredili svojo dolžnost, življenje pa mora biti neprestano prizadevanje za prijaznost, odprtost do drugega, modrost, odpuščanje … v sebi skrivamo veliko bogastvo, ki ga odkrivamo v preizkušnjah, v premagovanju ovir, ki odpira nove, neznane poglede na življenje, nove možnosti … Napreduje lahko samo tisti, ki je pripravljen tvegati, se odpraviti na neznano pot, sprejeti nove odgovornosti, posoditi Kristusu roke, da bi pomagal sočloveku, saj ni nič nemogočega za človeka, ki veruje in nič ni težkega za tistega, ki ljubi … (Marko Čuk v Ognjišču)

Ti življenjski izseki niso uglašeni zgolj krščansko, temveč občečloveško. Kdorkoli prisluhne tem zgodbam, bo pritegnil njihovim osnovnim sporočilom: ustvarjaj si dober odnos do vseh stvari, ljubi in zaupaj, spodbujaj rast svojih naravnih darov, pravo prijateljstvo je balzam za dušo, v slogi je moč, ne daj se zasvojiti televiziji, otresi se ovijalki pohlepa, ne prelagaj odgovornosti na drugega, uravnavaj svoja dejanja po namigih tvoje duše, v stiski se ne predaj obupu, ne beži pred seboj, ne ustvarjaj si lažne podobe o sebi, Kristus je v bližnjem in v stvareh okrog sebe. Odkriti ga je treba. (Jože Zadravec v Družini)

    zbral Božo Rustja
    DROBNE ZGODBE Z BISEROM
    176 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, črnobele fotografije
    redna cena: 6,50 €,
    s kartico zvestobe: 5,85 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Drobne ZG z biserom 3D

iz vsebine

KAJ JE ČLOVEK?
Bog je ustvaril osla in mu je rekel: »Ti si osel. Trdo boš delal od jutra do večera in nosil težka bremena na hrbtu. Jedel boš travo in ne boš ravno inteligenten. Živel boš petdeset let.«
Osel odgovori: »Petdeset let takega življenja je več kot preveč. Prosim, ne daj mi več kot trideset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril psa in mu je rekel: »Ti si pes. Človeku boš zvest prijatelj in boš pazil na njegove stvari. Jedel boš, kar bo človeku ostalo in boš živel petindvajset let.«
Pes odgovori: »Gospod, petindvajset let takega življenja je preveč. Prosim, ne več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Potem je Bog ustvaril opico in ji rekel: »Ti si opica. Skakala boš z drevesa na drevo in se obnašala kot idiot. Biti moraš vesela in tako boš živela dvajset let.«
Opica reče: »Bog, dvajset let klovnovskega življenja je preveč. Prosim, ne daj mi več kot deset let.« In tako se je zgodilo.
Nazadnje je Bog ustvaril človeka in mu rekel: »Ti si človek, edino razumno bitje, ki bo bivalo na Zemlji. Svoj razum boš uporabil za to, da si boš podredil druga živa bitja. Vladal boš na Zemlji in živel dvajset let.«
Na to odvrne človek: »Bog, biti človek le dvajset let je premalo. Daj mi, prosim, tistih dvajset let, ki jih je odklonil osel, petnajst pasjih in deset tistih, ki jih je odklonila opica.«
Tako je Bog poskrbel za to, da človek preživi dvajset let kot človek, druga leta pa lahko preživi, kakor sam hoče.

Človek lahko svoja leta porabi, da jih preživi kot človek, ki je božja podoba, kot osel, pes ali opica…

BABIČINA OČALA
Neki deček je dejal prijatelju, s katerim sta se igrala: »Ko bom odrasel, bi rad nosil taka očala, kot jih nosi moja babica. Z njimi more namreč videti veliko več kot večina drugih ljudi. Lahko vidi v človeku dobro, kjer vsakdo drug vidi le slabo. Videti more, kaj bi kdo rad storil, še preden to stori. Vprašal sem jo, kako more videti dobro, in odgovorila mi je, da se je tako naučila gledati, ko je postala starejša. In ko bom jaz odrasel, bi rad imel taka očala, kot jih ima babica, da bi videl dobro v ljudeh.«

Kako drugačen bi bil svet, če bi si nadeli babičina očala! Če bi jaz gledal dobro v tebi in ti v meni, kako prijetnejše bi bilo najino življenje.

pripravlja: Marko Čuk

Zelim ti bozicnega angela01

Angel, ki v tvoje življenje prinaša veselje

Ko se je Jezus rodil, je Gospodov angel stopil k pastirjem, ki so stražili na prostem pri svoji čredi: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Luka 2,10-11)
Zelim ti bozicnega angela01Angel pastirjev ne poziva, naj se veselijo. V njihovo življenje veselje prinaša, ko jim oznani rojstvo Odrešenika. To veselje prinašajo tri besede: Odrešenik, Mesija, Gospod.
Otrok je Odrešenik, tisti, ki nas rešuje iz nevarnosti, ki nas povleče iz nevšečnosti, v katerih smo se znašli. In je tudi tisti, ki ozdravlja naše rane.
Otrok je tudi Mesija, kar pomeni osvoboditelj. On je tisti, ki ohranja in varuje naše pravo bistvo. Je tisti, ki bdi nad tem, da zares postanemo mi sami in se ne upognemo, ker bi želeli ustrezati pričakovanjem drugih. In je tisti, ki nas osvobaja v nas same.
On vodi svoje ljudstvo iz ujetništva, iz notranjih in zunanjih prisil. Ljudi osvobaja njihovih priganjačev, ki jih nenehno silijo k temu, da bi delali še več in še hitreje, da bi vedno bolj izpolnjevali pričakovanja drugih.
Jezus je Gospod, ki želi gospodovati v nas, da nas ne bi več obvladovali ne drugi ljudje ne naše lastne potrebe in želje. Ko je v nas Gospod Jezus Kristus, se osvobajamo gospodarjev, ki jim sicer pogosto služimo. Ko zaupamo temu sporočilu božičnega angela, se nam ni potrebno siliti k veselju. Veselje raste v nas. Ko izkusimo to, kar nam oznanja angel, se naša duša odzove z veseljem.
 

Naj božični angel tudi v tvoje življenje prinaša veselje. Če otroka v jaslih razumeš kot Odrešenika, Mesijo in Gospoda, bo tvoje življenje postalo popolno, postal boš svoboden in boš vladal v samem sebi.

Naj božični angel tudi v tvoje življenje prinaša veselje. Želi te privesti v stik z izvirom veselja, ki žubori na dnu tvoje duše, če zaupaš njegovemu sporočilu, da se je tudi zate rodil Odrešenik, Mesija, Gospod.
Če otroka v jaslih razumeš kot Odrešenika, Mesijo in Gospoda, bo tvoje življenje postalo popolno, postal boš svoboden in boš vladal v samem sebi, namesto da bi to dopuščal drugim.
Ko Božjega otroka, Jezusa, izkusiš na ta način, se ti ni potrebno siliti k veselju. Tedaj bo tvoje srce samo od sebe zvrhano polno veselja. In tvoje življenje bo svetlo, kot je postalo svetlo življenje pastirjev, ko jih je nenadoma obsijala angelska luč.
Veselje te bo premaknilo, tako kot pastirje, ki so se nenadoma prebudili iz otopelosti in govorili: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« (Luka 2,15)

 

    Anselm Grün
    ŽELIM TI BOŽIČNEGA ANGELA
    Ilustracije Polona Lisjak
    48 strani, 11,5 x 20,5 cm, barvne ilustracije, trda vezava
    redna cena: 9,90 €,
    s kartico zvestobe: 8,91 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Zelim ti bozicnega angela 3D

»Angelsko petje se sliši v višavi,« poje naša priljubljena božična pesem. Božična zgodba je polna angelov, glasnikov velikega veselja, da Bog prihaja na zemljo kot človeški otrok in svetu prinaša mir. Pater Anselm Grün nam v tej knjigi pripoveduje čudovito božično zgodbo po ‘posredovanju’ angelov.
»Radost oznanjam, nikar se ne bojte,« nagovarja angel preplašene pastirje. Božični angeli hočejo opogumiti tudi nas, hočejo utrditi naše zaupanje, da rojstvo Božjega Sina tudi nam omogoča novo rojstvo. Spremljajo nas ne le v prazničnih dneh, temveč vedno, vse dni, če dopustimo, da se Dete v naših srcih rodi. Po vzgibih našega srca nam angel prišepetava, naj bo vsako jutro za nas novo rojstvo.
Pater Anselm Grün predstavi dramo božične skrivnosti v osmih prizorih, opiše vlogo angelov in nam v kratkih razmišljanjih nakaže, kako naj svojo življenjsko vlogo odigramo mi. Kot so bili angeli poslani, da pastirjem oznanijo veliko veselje, ki bo za vse ljudi, so poslani tudi nam, da bi globlje doživeli pomen božičnih praznikov. Po angelih nam pisatelj izreka osmero božičnih voščil.

 pripravlja: Marko Čuk

Zelim ti bozicnega angela 3D

Želim ti božičnega angela

»Angelsko petje se sliši v višavi,« poje naša priljubljena božična pesem. Božična zgodba je polna angelov, glasnikov velikega veselja, da Bog prihaja na zemljo kot človeški otrok in svetu prinaša mir. Pater Anselm Grün nam v tej knjigi pripoveduje čudovito božično zgodbo po ‘posredovanju’ angelov.
»Radost oznanjam, nikar se ne bojte,« nagovarja angel preplašene pastirje. Božični angeli hočejo opogumiti tudi nas, hočejo utrditi naše zaupanje, da rojstvo Božjega Sina tudi nam omogoča novo rojstvo. Spremljajo nas ne le v prazničnih dneh, temveč vedno, vse dni, če dopustimo, da se Dete v naših srcih rodi. Po vzgibih našega srca nam angel prišepetava, naj bo vsako jutro za nas novo rojstvo.
Pater Anselm Grün predstavi dramo božične skrivnosti v osmih prizorih, opiše vlogo angelov in nam v kratkih razmišljanjih nakaže, kako naj svojo življenjsko vlogo odigramo mi. Kot so bili angeli poslani, da pastirjem oznanijo veliko veselje, ki bo za vse ljudi, so poslani tudi nam, da bi globlje doživeli pomen božičnih praznikov. Po angelih nam pisatelj izreka osmero božičnih voščil.

 

    Anselm Grün
    ŽELIM TI BOŽIČNEGA ANGELA
    Ilustracije Polona Lisjak
    48 strani, 11,5 x 20,5 cm, barvne ilustracije, trda vezava
    redna cena: 9,90 €,
    s kartico zvestobe: 8,91 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Zelim ti bozicnega angela 3D

iz vsebine

Angel, ki te vodi v tišino – naj odpre nove oči, da se naučiš na novo videti sebe
Angel, ki napove rojstvo novega otroka – da bi zaupal izvornemu in resničnemu, pusti, da se v tebi rodi ta otrok

Ko se je Jezus rodil, je Gospodov angel stopil k pastirjem, ki so stražili na prostem pri svoji čredi: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2,10–11)
Angel pastirjev ne poziva, naj se veselijo. V njihovo življenje veselje prinaša, ko jim oznani rojstvo Odrešenika. To veselje prinašajo tri besede: Odrešenik, Mesija, Gospod.
Otrok je Mesija, kar pomeni osvoboditelj. On je tisti, ki ohranja in varuje naše pravo bistvo. Je tisti, ki bdi nad tem, da zares postanemo mi sami in se ne upognemo, ker bi želeli ustrezati pričakovanjem drugih. In je tisti, ki nas osvobaja v nas same.
Ljudi osvobaja njihovih priganjačev, ki jih nenehno silijo k temu, da bi delali še več in še hitreje, da bi vedno bolj izpolnjevali pričakovanja drugih.
Želi gospodovati v nas, da nas ne bi več obvladovali ne drugi ljudje ne naše lastne potrebe in želje. Ko je v nas Gospod Jezus Kristus, se osvobajamo gospodarjev, ki jim sicer pogosto služimo. Ko zaupamo temu sporočilu božičnega angela, se nam ni potrebno siliti k veselju. Veselje raste v nas. Ko izkusimo to, kar nam oznanja angel, se naša duša odzove z veseljem.

Angel, ki ti pojasni tvoje življenje – naj ti pokaže, kako je s teboj, povedal ti bo tudi za obljubo, kaj Bog od tebe pričakuje … spodbuja te, da vzameš življenje v svoje roke …
Angel, ki v tvoje življenje prinaša veselje – da bi prisluhnil veselju, ki žubori jna dnu tvoje duše, zaupaj sporočilu, da se je tudi zate rodil Odrešenik
Angel, ki v tvoje življenje prinaša lahkost – da boš svoje življenje jemal bolj lahkotno, s poletom, da si življenje ogledaš z druge plati …
Angel,ki te vodi na novo pot – da boš v resnici prispel na pot k samemu sebi – želi te spremeniti, te privesti v stik z Božjim otrokom v tebi
Angel, ki te varuje – naj varuje Božjega otroka v tebi, naj zavaruje tvoj pravi jaz, da boš lahko postal enkraten, edinstven
Angel, ki te spremlja – na vseh tvojih poteh, naj te napravi občutljivega za to, kar ravno potrebuješ

To je premišljevanje o angelih v božični zgodbi. Spoznamo, da angeli niso le nekoč naznanili Jezusovega rojstva, ga spremljali in varovali, temveč da božični angeli spremljajo tudi nas na naši poti učlovečenja, samouresničenja.
Božič praznujemo kot praznik ozdravljenja, ki naj nas vodi v stik z Božjim otrokom v nas. Bog naj bi se v nas rodil. To pomeni priti v stik z enkratno podobo, ki si jo je Bog naredil o vsakem izmed nas. Če se v nas rodi Bog, se naše življenje prenovi. Začnemo lahko znova. Ne določa nas naša preteklost.
Božični angeli želijo okrepiti naše zaupanje, da smemo vedno znova začeti na novo. Angeli, o katerih pripoveduje božična zgodba, nas ne spremljajo le na božič, pač pa skozi vse leto. Vedno gre za to, da zaupamo tihim vzgibom našega srca, da zaupamo temu, kar želi Bog novega ustvariti v nas. Gre tudi za zaupanje, da bo angel spremljal in varoval to novo, ki ga Bog ustvarja v nas. Na poti našega samouresničenja nas nepušča samih. Bog nam pošilja svoje angele, da nas pri tem podpirajo: varujejo naš pravi jaz. Bdijo nad tem, da se ne izgubimo in ne dovolimo, da bi nas določali številni glasovi, ki nas nenehno preplavljajo. Nasprotno, zaupajmo notranjemu glasu angelov, po katerih nam govori sam Bog in nam obljublja: Tudi tvoje življenje bo uspelo. Si edinstvena in nezamenljiva Božja podoba. Zaupaj tej podobi, saj te vodi v tvojo resnico, v tvojo svobodo in tvojo živost …

 pripravlja: Marko Čuk

20 let zgodb za duso

Zgodbe za dušo – prvič pred petindvajsetimi leti

20 let zgodb za dusoDecember leta 1997, advent … pričakovanje … rojstva Božjega Sina, ustvarjalni zagon in nemir v pripravi prve številke novega letnika 1998, nove vsebine, nova oblika … že za sv. Lucijo mora biti novo Ognjišče v tiskarni, da bi lahko izšlo pred božičem … pričakujemo pa še nekaj (vsaj nekateri bolj nestrpno)… novo knjigo – Zgodbe za dušo, nabor zgodb urednika Boža Rustje … pripravljal jih je ob drugem delu, zavzeto in na tiho … le kakšen bo odziv bralcev, se sprašuje … knjiga, kot nalašč, nekaj dni zamuja iz tiskarne … nismo si je upali napovedovati že v božičnem Ognjišču … kljub temu, da je bila njena predhodnica Zgodbe in prilike (indijskega jezuitskega duhovnika Petra Ribesa) dobro sprejeta … no, iz tiskarne je vendarle prišla okrog božiča … (iz zapiskov urednika Mareta.)

… in prav te dni je petindvajset let tega … Zgodba lahko nagovori vsakega človeka in čeprav preprosta, ima lahko globoko sporočilo. Nad trideset kratkih jih je zbranih v tej knjigi. Zgodbe, ki jim sledijo točke za pogovor, so namenjene pogovoru v različnih skupinah od mladinskih, zakonskih, do skupin skavtov pa tudi osebnemu razmišljanju. Knjigo bogatijo meditativne barvne in črnobele fotografije ter misli in molitve iz del priljubljenega duhovnega pisatelja H. Nouwena. Zgodbe obravnavajo štiri glavne vsebinske sklope: odnos do drugega, verske vsebine, družbenoi življenje in vrednote osebe ... tako je Božo predstavil knjigo v februarskem Ognjišču … in pred Miklavžem leta 1998 je že bilo treba pripravljati ponatis … v skromnem katalogu naših izdaj (1998) smo jo oglaševali kot veliko uspešnico (Nobena zgodba vas ne bo pustila praznih, ampak se vas bo dotaknila s svojim sporočilom.)

In odtlej se  zgodbe nezadržno širijo med ljudi … več kot 155.000 knjig … v zbirki je izšlo štirinajst knjig, štiri so izšle v posebni zbirki (nova serija). Število izdaj posamezne knjige in druge zanimivosti lahko poiščete v spodnjem pregledu po letih izhajanja … v spletni knjigarni pa Zgodbe za dušo lahko naročite …

 V prihodnjih dneh jih bomo predstavljali podrobneje – prav od prve knjige zgodb

Zgodbe in prilike – izšla v duhovni knjižnici leta 1993 .- Zgodbe so večinoma izhajale tudi v Ognjišču – januarja leta 1996 je bila objavljena prva z naslovom Kamele (razmišljajmo ob zgodbi)
Knjiga je bila Božu navdih za iskanje in prevajanje zgodbo od vsepovsod – leta 2018 je izšla v prenovljeni izdaji
Zgodbe in prilike – prenovljena izdaja – marec 2018

20 let zgodb za duso1

1. knjiga: Zgodbe za dušo
Zgodbe za dušo – 1. izdaja – december 1997
Zgodbe za dušo – 2. izdaja – september 1998
Zgodbe za dušo – 3. izdaja – november 1999
Zgodbe za dušo – 4. predelana in izpolnjena izdaja – junij 2001
Zgodbe za dušo – 5. izdaja – avgust 2002
Zgodbe za dušo – 6. izpopolnjena izdaja – 2004
Zgodbe za dušo – 7. izpopolnjena izdaja – marec 2007
Zgodbe za dušo – 8. izpopolnjena izdaja – oktober 2017

 

2. knjiga: Drobne zgodbe za dušo
Drobne zgodbe za dušo – 1. izdaja – januar 2000
Drobne zgodbe za dušo – 2. izdaja – april 2000
Drobne zgodbe za dušo – 3. izdaja – julij 2000
Drobne zgodbe za dušo – 4. izdaja – junij 2001 (v dobrem letu je bilo prodanih več kot 8.000 izvodov knjige)
Drobne zgodbe za dušo – 5. izdaja – februar 2003
Drobne zgodbe za dušo – 6. izdaja – februar 2005
Drobne zgodbe za dušo – 7. izdaja – julij 2008 (doslej prodanih skupaj več kot 17.500 izvodov knjige)
Drobne zgodbe za dušo – 8. izdaja – oktober 2016

 

3. knjiga: Drobne zgodbe z biserom
Drobne zgodbe z biserom – 1. izdaja – oktober 2001
Drobne zgodbe z biserom – 2. izdaja – februar 2003
Drobne zgodbe z biserom – 3. izdaja – april 2005
Drobne zgodbe z biserom – 4. prenovljena izdaja – maj 2009
RAZPRODANO

Rodila se je zbirka: do izida četrte knjige je Božo knjige imenoval “knjige zgodb” – potem pa dobijo tudi “družino” – po naslovu prve knjige se zbirka imenuje ZGODBE ZA DUŠO

 

4. knjiga: Zgodbe za pogovor
Zgodbe za pogovor – 1. izdaja – april 2002
Zgodbe za pogovor – 2. izdaja – maj 2005
RAZPRODANO

 

5. knjiga: Zgodbe za srečo v družini
Zgodbe za srečo v družini – 1. izdaja – 2003 – (v dobrem letu prodanih 6.000 izvodov)
Zgodbe za srečo v družini – 2. izdaja – december 2004
Zgodbe za srečo v družini – 3. izdaja – september 2006
Zgodbe za srečo v družini – 4. prenovljena izdaja – julij 2012
Zgodba za srečo v družini – 5. prenovljena izdaja – december 2014
Zgodbe za srečo v družini – 6. izdaja – maj 2020

 

6. knjiga: Zgodbe s semeni upanja
Zgodbe s semeni upanja – 1. izdaja – november 2004 (ob 40-letnici Ognjišča so naročniki Ognjišča mehko izdajo dobili v dar s prvo številko Ognjišča 2005)
Zgodbe s semeni upanja – 2. izdaja – julij 2007
Zgodbe s semeni upanja – 3. izdaja – avgust 2015

 

7. knjiga: Zgodbe s srcem
Zgodbe s srcem – 1. izdaja – november 2005
Zgodbe s srcem – 2. izdaja – februar 2009

 

8. knjiga: Zgodbe za pogum
Zgodbe za pogum – 1. izdaja – april 2008
Zgodbe za pogum – 2. izdaja – julij 2009

 

9. knjiga: Dragoceno darilo zgodb
Dragoceno darilo zgodb – 1. izdaja – junij 2010
Dragoceno darilo zgodb – 2. izdaja – februar 2014
Dragoceno darilo zgodb – 3. izdaja – 2018

 

10. knjiga: Zgodbo ti povem
Zgodbo ti povem – 1. izdaja – februar 2011
Zgodbo ti povem – 2. izdaja – maj 2016

 

11. knjiga: Zgodba zate
Zgodba zate – 1. izdaja – november 2014
Zgodba zate – ponatis – november 2022

 

12. knjiga: Zgodbe za skladen zakon in družino
Zgodbe za skladen zakon in družino – 1. izdaja – december 2015
Zgodbe za skladen zakon in družino – ponatis – oktober 2021

 

13. knjiga: Zgodbe kažejo novo pot
Zgodbe kažejo novo pot – 1. izdaja – februar 2018

 

14. knjiga: Zgodbe za veselje do življenja
Zgodbe za veselje do življenja – 1. izdaja – marec 2022

 

ZGODBE ZA DUŠO – NOVA SERIJA

1. knjiga: Obrisal bo solze z njihovih oči
Obrisal bo solze z njihovih oči – 1. izdaja – marec 2013
Obrisal bo solze z njihovih oči – ponatis – november 2022

2. knjiga: Zgodbe za advent in božič
Zgodbe za advent in božič – 1 izdaja – november 2013 (ob vstopu v 50. letnik Ognjišča so naročniki Ognjišča mehko izdajo dobili v dar s prvo številko Ognjišča 2014 – naklada 46.000 izvodov + 3.000 trdo vezane)

3. knjiga: Vodi me dobrotni Duh
Vodi me dobrotni Duh – 1. izdaja – november 2019 (zgodbe o Svetem Duhu in njegovem delovanju)
Vodi me dobrotni Duh – ponatis – april 2022

4. knjiga: V preizkušnji mi bodi blizu
V preizkušnji mi bodi blizu – 1. izdaja – november 2020

 

POSEBNA PONUDBA
Dve knjigi Zgodb v kompletu
V preizkušnji mi bodi blizu +
Obrisal bo solze z njihovih oči

 

Decembra  2011 je Božo pripravil tudi izbor štirinajstih zgodb, ki so izšla v knjigah Zgodbe za dušo – Zgodbe za mlade. Zgodbe so bile namenjene predvsem mladim, dodana pa jim jer bila iskriva misel, ki naj bi mlademu bralcu približala sporočilo pripovedi. (knjiga je RAZPRODANA)

Zgodbe in prilike – prenovljena izdaja – marec 2018

Dve knjigi iz zbirke Zgodbe za dušo sta prevedeni tudi v hrvaščino (Sitne zgode za dušu in Sitne zgode s biserom), tretjo že prevajajo.

 

SKUPAJ: 53 izdaj (ponatisov in prenovljenih izdaj) zgodb v petindvajsetih letih

…. zgodba … pa še ni končana … zgodbe še niso rekle “zadnjega nauka” …

iz spremne besede k prvi izdaji Zgodb za dušo

“Rokopisi imajo svojo usodo,” so rekli že stari Rimljani. To velja tudi za knjigo, ki jo imate v rokah, saj je nastala na nekoliko nenavaden način. Prve objave zgodb, ki so v letu 1994 izhajale v Ognjišču in so bile potem izdane v knjigi, (Zgodbe in prilike, Ognjišče 1994) so bralci dobro sprejeli. Nekateri so me nagovarjali, naj nadaljujem z izdajanjem takih zgodb. To je zame pomenilo, da se spet lotim iskanja, prevajanja in prirejanja. Taka nagovarjanja so me opogumila, da sem to delo nadaljeval.

Izid knjige Zgodbe in prilike leta 1993 je sovpadel z mojim odhodom na študij v Rim. Del počitnic sem preživel na študijskem izpopolnjevanju v Londonu. Tudi to bivanje v tujini je pripomoglo, da sem se srečal z novimi knjigami, ki so me pritegnile. Branje zgodb mi je velikokrat pomenilo “beg” iz vsakdanje resničnosti, od včasih utrujajočega študija in preselitev v svet, kjer se mi je duša nekoliko umirila in srce napolnilo. Zgodbe in misli, ki so me nagovorile, sem začel prevajati v slovenščino. V tujini to ni pomenilo samo “prestavljanja” iz tujega jezika v materni jezik, ampak tudi “prestavljanje” iz tujega sveta v domačega.

Zato bi ob koncu zaželel samo, da bi se nekaj podobnega zgodilo tudi bralcu: da bi s pomočjo zgodb in misli, zbranih v tej knjigi, zbežal iz enoličnega in velikokrat trdega vsakdana, v svet, ki mu bo domač in kjer se bo umiril ter se bo njegovo srce napolnilo s plemenito mislijo. (Božo Rustja)

 izbira in pripravlja Marko Čuk

povejmo z zgodbo 01 2018e

Božič

povejmo z zgodbo 01 2018eNa božič je mlada družina na vrtu delala sneženega moža. Ko jih je preletelo letalo, je najmlajši vprašal očeta: »Oče, kako se ljudje povzpnejo gor v nebo, da lahko vstopijo v letalo?«
Oče mu je razložil, da se potnikom ni treba povzpeti v nebo, da bi vstopili v letalo, ker letalo pristane na zemlji, da potniki lahko vstopijo vanj.
Otrokovo vprašanje in očetov odgovor nam pomagata razumeti božično skrivnost. Govori nam, da se nam ni treba povzpeti v nebo, da bi dosegli Boga, ker je on prišel k nam na zemljo.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 1 (2017), 107.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let..

Zgodbe za bozic 3D

Zgodbe za božič

Izšel je nekoliko prenovljen ponatis knjige, ki prinaša božične zgodbe, pripovedi in legende, prirejene za branje naglas (lahko za lahko noč)
Prvih šest je tudi adventnih, zato jih lahko beremo že v teh dneh pričakovanja.
Najprej beremo o presenečenju za Zaharija, ki mu je angel povedal, da bosta z Elizabeto dobila otroka, ki mu bo ime Janez.
Potem je tu zgodba iz Nazareta: Angel Gabrijel je obiskal mlado dekle Marijo, ki ji je Gospod namenil prav posebno nalogo … da bo postala mati Božjega otroka Jezusa …
Marija v  naslednji zgodbi hiti na jug proti Jeruzalemu, k sorodnici Elizabeti, ki je ob srečanju spoznala (začutila), da Marija nosi  Božjega Sina, spodbuja Marijo, naj zaupa besedam, ki jih je izrekel angel in Marija zapoje najlepšo pesem: Moja duša …
Potem so na vrsti zgodbe o tem, kako sta Elizabeta in Zaharija izbrala otroku ime … o Jožefovih sanjah in odštevanju časa do rojstva Jezusa, ki ga je nekoliko “pokvaril” cesarjev ukaz … treba bo na pot … proti Betlehemu na dolgo potovanje

Knjiga ima tri dele. V prvem so svetopisemske pripovedi, ki govorijo o dogodkih pred Jezusovim rojstvom, ob njem in kmalu po njem. Te božične zgodbe so dolga stoletja pripovedovali iz roda v rod. Tukaj so na novo povedane … prinašajo veselje, strmenje, čudenje in vzbujajo razpoloženje za praznovanje, ki je povezano z rojstvom izrednega otroka, Jezusa …

V drugem so zgodbe o božičnem izročilu iz različnih dežel. Tako bomo v zgodbi iz Nemčije spoznali, kako se je rodila navada postavljanja božičnega drevesca, v zgodbi iz Mehike bomo prebrali, zakaj rožo, ki cveti ob božiču, imenujemo božična zvezda. V avstrijski zgodbi bomo izvedeli, kako je nastala znana pesem Sveta noč, v italijanski pripovedi pa, kako je Frančišek postavil prve jaslice.

V tretjem delu so zbrane božične pripovedi in legende, ki so skozi stoletja nastale med različnimi narodi. Vse pa nam skušajo osvetliti božično skrivnost. Zelo znana je zgodba očka Martina, o štirih letnih časih, o mali jelki …

Na koncu je tudi nekaj predlogov, kako v pripovedovanje vsake zgodbe vključiti tudi poslušalce, da bo bolj zabavno.

Knjiga, ki nam bo gotovo približala božično praznovanje in ga obogatila z veseljem in dobroto. Z zgodbo Jezusovega rojstva, ki prihaja k nam po legendah z vsega sveta o izročilu in čudežih božične noči. Uživali boste ob branju naglas, očarale pa bodo tudi tistega, ki knjigo preboira sam. Božično branje po tako postalo priljubljen del božičnega praznovanja za otroke vseh starosti.

    Bob Hartman
    ZGODBE ZA BOŽIČ
    Ilustracije Krisztina Kallai Nagy
    126 strani, 22 x 28,5 cm, barvne ilustracije, trda vezava
    redna cena: 18,90 €, s kartico zvestobe: 17,01 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Zgodbe za bozic 3D

iz vsebine

Božične zgodbe iz Svetega pisma
Božične zgodbe iz Svetega pisma so dolga stoletja pripovedovali iz roda v rod. Tukaj na novo povedane vzbujajo veselje, strmenje in praznovanje, povezano z rojstvom izrednega otroka, Jezusa.
Presenečenje za Zaharija
Presenečenje za Marijo
Marijina čudovita pesem
Ime za otroka
Jožefove sanje
Odštevanje časa
Dolgo potovanje
Hrupen hlev
Množica angelov
Zvezda, ki je bliskovito vzšla
Potovanje zvezdogledov
Darila za kralja
Hudobni načrt kralja Heroda

Nekaj zgodb o božičnem izročilu:
Po vsem svetu ljudje praznujejo Božič zelo različno. Ponavadi nadaljujejo izročila, ki so se skozi stoletja prenašala iz roda v rod. Pričujoči izbor zgodb – nekaj je starejših in nekaj novejših – nam kaže, kako so se nekateri zelo znani božični običaji začeli.
Lesene figurice brata Froilana (Italija)
Ljubeznivi škof Nikolaj (Turčija)
Božična zvezda (Mehika)
Prvo božično drevo (Nemčija)
Srebrni okras za božično drevo (Ukrajina)
Frančiškova božična procesija (Italija)
Božična pesem kaplana Jožefa (Avstrija)
Božična roža (Švedska)

 

Božične pripovedi in legende

Od tedaj, ko se je Jezus rodil, pa vse do poznejših vsakoletnih praznovanj božiča, so nastajale vedno nove in nove zgodbe. Tukaj imate nekaj najbolj priljubljenih zgodb, ki so se prenašale iz roda v rod.

Krokar (zgodba iz Francije)
Jagenjčka (zgodba iz Arabije)
Otrok v testu (srednjeveška legenda)
Lakomna žena (zgodba iz Italije)
Božični kralj (zgodba Boba Hartmana)
Božič brata Comgalla (zgodba iz Irske)
Obiski očka Martina (zgodba iz Rusije)
Kristinin božični vrt (zgodba iz Skandinavije)
Mala jelka (zgodba iz Danske)
Štirje letni časi (zgodba iz Češke)
Čevljarjevi sinovi (zgodba iz Avstrije)
Mali žongler (zgodba iz Francije)

 

Božična pesem kaplana Jožefa

Naj vaša skupina gazi po snegu, otrese sneg s sebe in počasi gre skozi gozd kot kaplan Jožef. Nazadnje naj vsakdo prebere (ali zapoje) eno ali dve vrstici pesmi Sveta noč. Če te pesmi ne poznajo najbolje, jim na začetku razložite, da je ta pesem odigrala pomembno vlogo v zgodovini praznovanja Božiča. Če znate vi ali kdo v skupini igrati na kitaro, naj pojejo ob spremljavi kitare, kar bo res imenitno!

Kaplan Jožef Mohr se je s težavo prebijal skozi gost hribovski gozd. Pokrajina okrog njega je bila čudovita. Sneg je bil po vejah smrek kot sladkorni obliv. Polna luna je s svojo svetlobo pobarvala noč v zimsko senčno modrino. Mladi duhovnik, pa vsega tega ni videl. Z mislimi je bil drugje.
Orgle v cerkvi so se pokvarile. Ni bilo časa, da bi jih popravil. Najhuje pa je bilo to, da se je to zgodilo nocoj, na sveti večer!
Zelo dobro je vedel, kako razočarani bodo ljudje, ko bodo prišli v cerkev in bodo zapeli priljubljene božične pesmi, pa bodo videli, da ni orgel, ki bi spremljale njihovo petje.
Toda kaj naj stori? Posebej zdaj, pozno zvečer, ko je šel na pot, da blagoslovi rojstvo rezbarjevega prvega otroka.
Kaplan Jožef si je otresel sneg z ramen. S cepetanjem je otresel še svoje čevlje. Zaželel si je, da bi mogel tako stresti s sebe tudi skrbi, ki so ga težile.
Ko je odprl vrata rezbarjeve koče, je hipoma pozabil na vse. Pred njim je namreč bila v zlati svetlobi ognja živa slika prvega božiča: mlada mati se je sklanjala nad zibelko, njen mož je visok in vzravnan stal za njo. Novorojeno dete, zavito v robate odeje, je pravkar zaspalo.
Kaplan Jožef je blagoslovil otroka in se odpravil domov. Toda tega prizora ni mogel pozabiti. Iskal je besede, s katerimi bi opisal to tiho lepoto. In te besede so se mu same od sebe spletle v pesem.
Ko je kaplan Jožef prišel domov, je to pesem zapisal. S popisanim listom v roki se je spet odpravil ven v sneg – na dom prijatelja Franca Gruberja.
Bilo je že zelo pozno, toda ko je Franc slišal zgodbo in prebral besedilo pesmi, je začutil, da mora te besede preliti v glasbo. Vzel je v roke staro kitaro in zložil melodijo za pesem kaplana Jožefa.
Ko je prišlo božično jutro, kaplan Jožef ni bil več zaskrbljen. Orgle so bile res še pokvarjene. In tudi nekaj tistih, ki bodo prišli v cerkev, bo morda zato razočaranih. Toda bil je prepričan, da ima zanje nekaj boljšega – novo pesem, ki jo bodo zapeli in ob njej doživeli lepoto prve božične noči.
Skupaj s prijateljem Francem Gruberjem, ki ga je spremljal na kitari, je kaplan Jožef zapel svojo božično pesem. To pesem danes pojemo verni ljudje po vsem svetu. Pesem Sveta noč, blažena noč je ena najlepših božičnih pesmi in gre vsem do srca.

»Sveta noč, blažena noč!
Vse že spi, je polnoč,
le Devica z Jožefom tam
v hlevcu var’je Detece nam
Spavaj, Dete sladko,
spavaj, Dete sladko.

Sveta noč, blažena noč!
Prišla je, nam pomoč:
Dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji radost deli;
rojen je Rešenik,
rojen je Rešenik.

Sveta noč, blažena noč.
Radostno pevajoč
angeli Gospoda slave,
mir ljudem na zemlji žele:
človek, zdaj si otet,
človek, zdaj si otet.

 

 pripravlja: Marko Čuk

povejmo z zgodbo 12 2017c

Darila

povejmo z zgodbo 12 2017cDeček je povabil svojega prijatelja na zabavo ob rojstnem dnevu. Natančno mu je razložil, kako bo našel stanovanje njegovih staršev in kaj mora storiti, ko pride tja.
»V sedmem nadstropju poišči stanovanje s črko E na vratih in s komolcem pritisni na zvonec. Ko se bodo vrata odprla, jih porini z nogo.«
»Toda zakaj bi moral pritisniti s komolcem in poriniti z nogo?« je vprašal povabljeni prijatelj.
»Zato, ker boš imel roke polne daril za moj rojstni dan.«

Misliti samo na darila ob praznikih je žalostna podoba potrošniške družbe brez srca.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 12 (2017), 51.
knjiga: Zgodbe kažejo novo pot, Zgodbe za dušo 13, Ognjišče, Koper, 2018, 102.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

pismo 12 2017a

Veliko duš gre v pekel, ker zanje nihče ne moli

Na vas se obračam s prošnjo za razlago Marijinega sporočila oz. izjave iz Fatime. Marija je med drugim rekla: “Veliko duš gre v pekel, ker nihče ne moli zanje” (navajam približno iz angleškega prevoda). Sporočilo mi ne da miru, ker v bistvu pomeni, da smo mi soodgovorni, da gredo nekateri naši bratje in sestre v pekel, čeprav bi bila za njih možnost rešitve, če bi od Boga preko naše molitve dobili dodatne milosti. Z vidika Boga kot pravičnega in tudi ljubečega sodnika je še vse nekako v redu, češ tudi brez naše molitve dobi vsak vendarle dovoljšnjo mero milosti za zveličanje, za ‘informirano odločitev’, in navsezadnje si tisti, ki gredo v pekel, to v globini tudi sami želijo. Vendar si kot oče z otroki ne morem predstavljati neskončno ljubečega Boga Očeta, ki bi dovolil, da gre v pekel njegov otrok, ker pač njegovi sorojenci niso dovolj molili zanj – če pa ve, da bi ta njegov otrok lahko spremenil odločitev in si želel ostati z njim(i), če bi le dobil še kak dodaten ‘val’ milosti.
pismo 12 2017aKonkretneje: recimo, da je moja hči odšla od doma ter živi zelo grešno življenje. Vidim, da je na poti v pekel in sem jo šel že večkrat iskat, da bi jo prepričal v vrnitev in vredno življenje. Noče. Ponjo sem poslal celo svojega edinega sina, a je umrl zaradi nje in zanjo, ko ga je prosečega, da bi se vrnila, odrinila na cesto pod tovornjak. Slutim, da bo kmalu umrla. Če bi me moji drugi otroci prosili za svojo sestro, bi jo šel še enkrat prosit in iskat. Poznam jo bolje kot ona sebe in čutim, da bi naposled po toliko letih le delovalo in bi se spreobrnila, vendar tega ne bom storil, ker me nihče ne prosi, svojo ljubezen pa sem že izkazal v več kot dovoljšnji meri. Se bo pač pogubila. Svojo ženo bom pa poslal opozorit druge otroke, da naj za preostale bolje molijo, da se ne bi še kdo tako pogubil.
Sem pravičen in ljubeč oče? Da. Neskončno usmiljen in noro ljubeč? Hm. Tak, ki pusti devetindevetdeset ovc, da išče eno izgubljeno? Ki želi, da odpuščamo sedemdesetkrat sedemkrat, v popolno neskončnost, brez omejitev? Mislim, da ne.
Zbegala me je že tudi obsmrtna izkušnja Glorie Polo, ko ji Jezus pove, da je dobila še eno možnost in ne gre v pekel zgolj zato, ker je nekdo, ki je prebral novico v časopisu, molil zanjo. To sem si razložil tako, da če ne bi bilo tega človeka, bi pa nekdo drug molil zanjo; in če bi ta zatajil, spet nekdo drug, po verigi vse do Marije in naposled do Jezusa, ki je za nas umirajoč molil na križu. Ali pa do golega usmiljenja samega Boga, kot sem bral v neki drugi obsmrtni izkušnji katoliškega duhovnika, ki bi šel v pekel, če mu Jezus ne bi dal še ene možnosti, in sicer povsem iz lastne milosti, brez navajanja molivcev, ki da bi to izprosili.
Vse skupaj sem si razlagal, da je seveda še kako smiselno, da molimo za druge, čeprav bi jih Bog odrešil tudi brez nas; da se s tem zmanjšuje trpljenje in zlo na zemlji ter čas bivanja v vicah, pa tudi za tiste, ki naposled gredo oz. hočejo v pekel, vendarle pomaga molitev vsaj tako, da se zmanjša zlo in pohujšanje, ki ga delajo na zemlji; in seveda se krepi vidik skupnosti Cerkve in bratov, ki se z molitvijo podpirajo in nosijo bremena drug drugemu.
Vse torej še gre do tega sporočila Marije, ki pa jasno pravi, da se ljudje pogubijo zaradi pomanjkanja naše molitve. Se pravi Božje usmiljenje in Jezusova žrtev ter molitev na križu nista dovolj, če pač drugi bratje in sestre v primeru kakega grešnika zatajimo z molitvijo? Po internetu na katoliških forumih sem že iskal razlage tega, pa je očitno težko vprašanje tudi za druge. Dva najboljša odgovora:
1. Marija je govorila kot mati, ki si želi, da bi se otroci kar čim več podpirali z molitvijo, ne pa kot teolog, ki pripravi izjavo ali dogmo za analizo;
2. Razlaga, ki sem jo že omenil: nikakor nismo soodgovorni, če gre nekdo v pekel, smo pa bili pozvani, da bi ga dodatno podpirali z molitvijo; vsak dobi, če ni molitve od sorojencev, dovolj milosti in usmiljenja od Boga, nikogar ni v peklu, ki bi se v nekih drugih okoliščinah odločil za Boga; ta razlagalec pa žal ni razložil, zakaj je Marija potem rekla drugače? Menda ni kot dandanašnji tržniki malo priredila resnico za boljši retorični učinek? Cilj ne posvečuje sredstev v Božjem kraljestvu …
Spraševal sem se tudi, če je Marijina izjava morda slabo zapisana, razumljena ali prevedena: je morda hotela reči, da gredo mnogi ljudje proti peklu vsak dan s svojim obnašanjem in odločitvami, ker premalo molimo zanje (ne pa da tam že so zaradi tega!); da pa, če ne bomo molili zanje, to ne pomeni, da bodo res šli v pekel, saj bodo rešeni tudi preko njene priprošnje ali Božjega usmiljenja, če bo v njih le kanček želje po Bogu? Kot pri nekaterih bogataših, ki se vendarle lahko zveličajo, pa čeprav gre še kamela lažje skozi šivankino uho … ker je pri Bogu vse mogoče.
Jakob

V svojem razširjenem vprašanju že sami najdevate delne odgovore. Marijine izjave v Fatimi je treba jemati kot preroške besede, saj imajo prikazanja v Fatimi izredno močan preroški značaj, najbolj od vseh priznanih Marijinih prikazovanj. Preroške izjave pa so vedno pogojne, sicer ne bi imele pravega smisla. Morda se spominjate preroka Jona v Ninivah, kako je priredil Božje sporočilo, češ “Ninive bodo pokončane!” a v resnici niso bile, saj so se prebivalci spreobrnili. Tako Marijina izjava ne more pomeniti, da so mnogi ljudje že v peklu, saj kaj takega ni razodeto ne v Svetem pismu ne kasneje z izjavami cerkvenega učiteljstva. Zato je bolj primerna razlaga, ki ste jo omenili že vi, da so mnogi s svojim življenjem usmerjeni v to dokončno stanje brez Boga.
Odrešenje človeka po izvirnem grehu in osebnih grehih ostaja skrivnost, v katero samo malo prodiramo. Ostaja zavita v Božjo ljubezen in je nikoli ne bomo dokončno dojeli – morda šele v nebesih. Vsekakor pa je v vsakem primeru naše odrešenje zastonjski Božji dar in ne zasluženje posameznika niti skupnosti. Res pa je, da nam je Kristus s svojim načinom življenja in odrešenja pokazal, da si želi pri tem svojem delovanju naše sodelovanje. Končno nam je povedal, da smo po krstu postali udje njegovega skrivnostnega telesa in ta primera dobro nakazuje, da smo v med seboj povezani podobno kot udje telesa. In kot udje v telesu sodelujejo med seboj (v dobrem – zdravje in v slabem – bolezen) in vplivajo drug na drugega, so solidarni med seboj, tako tudi ljudje med seboj. Naše sodelovanje pri spreobračanju drugih in drugih pri našem ima svoj izvor v učlovečenju Jezusa Kristusa. Zakaj se je Jezus učlovečil? Ali nas ni mogel odrešiti brez tega? Verjetno bi lahko, saj je Bog. A brez bojazni lahko verjamemo, da je bil ta način za nas ljudi najbolj primeren, sicer bi Bog izbral primernejšega. Torej nam je želel priti naproti kot človek, da bi v človeku Jezusu prepoznali, da se nam je približal Bog na človeški način in bi ga zato lažje sprejeli, se ga oklenili in se mu izročili, da bi nam lahko podaril odrešenje. In ta princip ohranja še naprej, le da je način svoje navzočnosti in javljanja med nami spremenil. Zapustil je Cerkev kot svoje skrivnostno telo, po katerem sedaj prihaja naproti ljudem, saj Cerkev nadaljuje njegovo odrešenjsko delo na svetu vse do konca sveta. In temu služi molitev, žrtve, nagovor, oznanilo evangelija, zakramenti – skratka delovanje in pričevanje življenja kristjanov. Nobenega vpogleda pa nimamo, kako bi bilo v konkretnem primeru, če ne bi molili, se žrtvovali … A končno to tudi ni naša naloga, kajti če nam Bog nekaj naroči, nima smisla veliko razmišljati in iskati logične razloge. Ljubezen ima drugačne razloge kot razum. Če Bogu zaupamo, bomo z veseljem storili, kar želi od nas, ne da bi prej zahtevali tisoč odgovorov na naše zakaje. Če nas Bog želi vključiti v svoj proces odrešenja ljudi, je pravzaprav to za nas velika čast in bi bilo nesmiselno vnaprej zahtevati še neka dodatna zagotovila, da ni vse skupaj samo prazna potegavščina.
Iz dosedanjega razmisleka lahko sklepamo, da smo soodgovorni drug za drugega, tudi za odrešenje, a te odgovornosti ne moremo razumeti v absolutnem smislu. Božja ljubezen ima nešteto poti do človeka in če naše soudeležbe ne bo, bo iskal druge poti. A vse so lahko na neki način nezadostne, če se posameznik v svoji svobodi kljub vsemu Božjemu in našemu prizadevanju odloči zavrniti Božjo ljubezen.
Ob Marijinih izjavah in pojavah v Fatimi pa je morda dobro dodati, da so pogojene tudi s takratnim časom, takratno govorico in prakso duhovnosti, torej s takratno duhovno kulturo, ki so jo Fatimski pastirčki živeli. Zato jih je mogoče prav razumeti samo v tistem kulturnem kontekstu. Za danes pa jih je potrebno v čem tudi ‘prevesti’ v sodobno situacijo in sodobno dojemanje in življenje duhovnosti. V tem smislu ostaja sporočilo tudi za naš čas aktualno, saj v temelju poudarja, da v svetu obstoji zlo, a obstaja tudi dobro in Bog želi, da obstaja tudi z našo pomočjo. Boj proti zlu pa ni bil, ni in ne bo nikoli lahek in enostaven.
TURNŠEK, Marjan (Pisma). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 12, str 46.

Luka Sešek

Čestitke Luki Sešku za zmago v oddaji Znan obraz ima svoj glas – preberite si, kaj je kakšen mesec prej povedal za Ognjišče:

Luka Sešek, pevec, plesalec, igralec, je slovenski javnosti postal znan s sodelovanjem v oddaji Slovenija ima talent, letošnjo jesen pa zabava gledalce z imitiranjem glasbenikov v oddaji Znan obraz ima svoj glas. Deček mnogih talentov pa je tudi pravi fant od fare, ki kljub slavi in medijskemu hrupu ni pozabil na Boga – ta ima še vedno zelo pomembno mesto v njegovem vsakdanu.

glasba 12 2017aLuka, glasba vam je bila položena že v zibelko. Se še spominjate svojega prvega nastopa?
Hmm, če sem čisto iskren, ne. Spominjam se svojega prvega gledališkega nastopa, pevskega pa res ne. Čudno. 🙂
Čeprav se z glasbo ukvarjate že vse življenje, ste postali slovenski javnosti bolje poznani s sodelovanjem v projektu Slovenija ima talent. Zakaj ste se odločili za sodelovanje? Menite, da bi se brez sodelovanja v šovu teže prebili na slovensko glasbeno sceno?
Sam nikoli nisem bil pristaš pevskih tekmovanj. Priznam. Zdelo se mi je, da če si dober, te bodo ljudje že nekako slišali in te našli. A kmalu sem dojel, da ni tako. Šov, kot so Talenti, je najboljši recept, da tvoj glas prodre do ljudi po Sloveniji. Meni ni niti malo žal! Pridobil sem nove izkušnje z živim nastopanjem pred kamero. Spoznal sem nove ljudi. Dobil sem več ponudb za nastope. In navsezadnje sem tudi zaradi Talentov v šovu Znan obraz ima svoj glas. Hvaležen sem za to fantastično izkušnjo. Še enkrat bi šel. 😉
Poslušalci, gledalci in mediji so vas hitro vzljubili kot »najstarejšega sina Jureta Seška«. Ste kdaj dobili občutek, da vas publika primerja z delom vašega očeta in da se morate zaradi tega še bolj izkazati?
Res je. Priznam, da me primerjava in nenehno povezovanje z očetom včasih kar malo moti. Pa ne zato, ker ne bi bil na to ponosen, ampak zato, ker hočem biti sam svoj. Luka Sešek. Ne sin znanega radijskega voditelja Jureta Seška. Veliko ljudi misli, da sem na sceni zaradi očeta. Ampak res ni tako. On me popolnoma pusti, da se razvijam in delam sam. Čisto sam.
V čem pa se po svojem mnenju razlikujete od drugih glasbenikov? Kaj vas dela izjemnega?
Hmm. Mogoče bi na prvem mestu izpostavil svoj, se mi zdi, unikaten vokal. Potem to, da tudi plešem. Znam igrati na štiri instrumente. Ukvarjam se tudi z gledališčem. Predvsem pa se borim za to, da glasba dobi pravi pomen. Vsak dan je bolj kot vsebina glasbe pomemben videz izvajalca. In to se mi zdi popolnoma zgrešeno. Že tako nas mediji in socialna omrežja pumpajo z idealnim videzom, idealno postavo. Muzika pa je čisto nekaj drugega.
Naštete lastnosti vam zagotovo pomagajo tudi v projektu Znan obraz ima svoj glas, v katerem sodelujete letošnjo jesen. Ste se z imitiranjem srečali že kdaj prej?
Ne. Nikoli. To je zame nekaj čisto novega. No, vedno sem se rad afnal s kakšnimi drugimi glasovi, a na tak način, kjer je treba združiti imitiranje, petje, ples in navsezadnje tudi igro, pa še ne.
Pa vendar v enem tednu ni lahko osvojiti glasbenika/glasbenice, v katerega se prelevite v nedeljo zvečer. Kaj vam povzroča največ težav in kaj vam gre najbolje od rok?
Najbolj zahtevna naloga zame je, glasovno se približati originalu. Če hočeš nekoga glasovno imitirati, moraš zelo dobro poznati svoj glas in njegovo obnašanje, da znaš uporabiti pravi del glasu, pravi nastavek. In mogoče me to, da sem še kar mlad, malo heca. Nisem še čisto spoznal svojega glasu.
Najbolje pa mi gre od rok kombinacija plesa in petja. Vesel sem, če mi Miha (naš koreograf) pove, da bo naslednja točka plesna.
Če bi si lahko sami izbrali katerega koli glasbenega izvajalca/izvajalko, ki bi ga lahko oponašali, kdo bi to bil?
Jan Plestenjak.
V kateri glasbeni zvrsti pa se sami počutite najbolj domačega?
V pop baladah. To je moj dom. In tako zvrst tudi poslušam.glasba 12 2017c
Na glasbeno pot ste zajadrali s svojo glasbeno skupino Proper. Koliko časa že sodelujete?
S fanti sodelujemo dobro leto. Že na prvi vaji smo se res dobro ujeli. Vsi imamo približno isti okus za glasbo, poslušamo skoraj iste izvajalce, pri nastajanju komada imamo zelo podobne ideje. Skratka, nobeden ne izstopa. Nobenega člana ni, ki bi skupino zaviral. Vsi imamo enake interese in skupaj se borimo. Res, res sem vesel, da smo se našli in upam, da bomo skupaj do konca!
V skupini vas spremljamo le kot vokalista. Bi vam igranje in petje hkrati postavljalo velik izziv?
Ne. Sem že navajen, da med brenkanjem kitare ali igranjem klavirja odpiram tudi svoj kljunček in spuščam glasove. 😉
Končajva tam, kjer sva začela. Pri družini, ki vam v zibelko ni položila le glasbe, temveč tudi vero. Kaj vam pomeni vera? Kdo je za vas Bog?glasba 12 2017b
Zame vera predstavlja velik del mojega življenja. Ko mi je hudo, ko se znajdem v enosmerni ulici, ko me daje trema, ko sem utrujen in se mi ne da čisto nič več, takrat zaprem oči in zmolim. Tudi če samo en očenaš. To mi pomaga. Vzgojen sem bil v krščanski družini, kjer vera zaseda kar visoka mesta. Kdo je pa zame Bog? Izključno samo ljubezen in spoštovanje do sočloveka. V tem se skriva Bog!
Ali z glasbo tudi kdaj slavite Boga? Se mu kdaj zahvalite za vse talente, ki ste jih prejeli?
Definitivno! Včasih, ko mi je še čas dopuščal, sem pel pri mladinski skupini, v naši župniji. Sam obožujem slavljenja in ritmično-duhovno glasbo.
Pred nami je adventni čas, čas, ko se kristjani pripravljamo na rojstvo Odrešenika. Kako doživljate to pripravo?
To so zame najlepši čas v letu. Z družino ob nedeljah prižgemo svečko na adventnem venčku ter se trudimo, da se tudi med tednom zberemo za mizo, zmolimo, kakšno zapojemo in se, vsak posebej, zahvalimo Bogu za vse čudovite stvari, ki nam jih pošilja v življenje!
Bralcem revije Ognjišče sporočam, … da ostanite taki, kot ste, in širite pozitivo. Če človek samo jamra, ni nikoli nič bolje. Bodimo hvaležni za to, kar imamo!
FLISAR, Urška, Luka Sešek. (Glasba). Ognjišče, 2017, leto 53, št. 12, str. 92-93.

Docat 3D

Docat

Družbeni nauk katoliške Cerkve
DOCAT je poljudna predstavitev socialnega in družbenega nauka katoliške Cerkve. Razdeljen je na 12 poglavij, ki obravnavajo vsa najpomembnejša področja družbe kot celote. Pri njegovem nastanku so poleg strokovnjakov sodelovali mladi z vsega sveta s fotografijami, vprašanji in pobudami. Družbeni nauk imenuje to ‘participacija’: soudeležba. In prav zaradi tega DOCAT posebej nagovarja mlade in jih usmerja, da delujejo po načelih resnice, pravičnosti in ljubezni. V DOCAT-u predstavljeni družbeni nauk ne prihaja od tega ali onega papeža niti od tega ali onega učenjaka, prihaja, kot pravi papež Frančišek, iz srca evangelija, prihaja od Jezusa samega. Saj je Jezus Božji družbeni nauk.

Docat 3D

Če vas zdaj vse vabim, da družbeni nauk Cerkve dobro spoznate, ne sanjam samo o skupinah, ki sedijo pod drevesi in o njem razpravljajo. To je seveda dobro! Delajte to! A moje sanje so večje: želim si milijon mladih kristjanov, ja, najbolje eno celo generacijo, ki bodo za svoje sodobnike »družbeni nauk na dveh nogah«. Kaj drugega ne bo spremenilo sveta kot ljudje, ki so se z Jezusom zanj zastavili, ki bodo šli z njim na obrobja in v sredino umazanije. Pojdite tudi v politiko in se borite za pravičnost in za človeško dostojanstvo prav za najbolj revne. Vsi vi ste Cerkev. Poskrbite, da se bo ta Cerkev preobražala, da bo živa, da se bo pustila izzvati kriku brezpravnih, rotenju trpečih v stiskah in tistim, za katere nihče ne skrbi. Spustite se v gibanje. Če boste mnogi skupaj delali, potem bo na svetu bolje in ljudje bodo čutili, da po vas deluje Božji Duh. In morda boste potem vi kot bakle, ki bodo tem ljudem osvetlile pot k Bogu. S tem vam izročam to sijajno knjižico, da bi v vas zanetila ogenj. Vsak dan molim za vas. Molite tudi vi zame! (papež Frančišek)

O knjigi smo pisali v  Ognjišču, še preden je izšla. Marjetka Pezdir Kofol jo je predstavljala v oktobrski in novembrski številki letnika 2017 (rubrika Youcat) – in tudi v letošnjem letu bo Docat naš sopotnik.
Da bomo lažje razumeli, kaj družbeni nauk Cerkve je, ali je to kaj oprijemljivega, ali morda le eno novo cerkveno sporočilo, okrožnica … ali je koristen samo za mlade, kako ga uporabiti v mladinskih skupinah,… si preberite v dveh člankih iz Ognjišča:

Docat – navodila za uporabo vere

Uporabi DOCAT pri verouku, v birmanski ali mladinski skupini

Docat foto0

iz vsebine

Kaj pomeni Bog za naše delovanje?
Če je Bog začetnik vsega kozmosa, potem je On tudi merilo vsega, kar naj bo. Vse delovanje naj bi bilo umerjeno po njem in njegovem načrtu. V njem moremo spoznati, kaj je dobro delovanje. Na kratko rečeno: Bog je napisal DNA našega življenja. Kar Bog za nas in z nami želi, je norma in pravilo dobrega in pravičnega življenja. Kristjani delujejo solidarno, ker je Bog že prej z njimi ljubeče deloval.

Kako prav uporabljam medije?
Medije smiselno uporabljati je izziv za vsakega posameznika. Že pri klasičnih družbenih občilih (časopis, radio, televizija) se je treba odločiti, s čem se ukvarjati. Golo pasivno konzumiranje pogosto pušča za seboj »zasvojenca«, ki se počuti žalostnega in duševno praznega. Pri tem imajo starši, učitelji ali voditelji mladih posebno odgovornost: otrokom in mladini morajo biti s svojo obvladano uporabo medijev zgled in z mediji poznavalsko tako ravnati, da se bogatijo. Pri digitalnih medijih prihaja v ospredje še nov nivo odgovornosti: posebej pri družbenih omrežjih nisi več le pasivni prejemnik, ki sprejema, kar so drugi proizvedli, tiskali ali poslali. Vsak se lahko kadarkoli prične udejstvovati kot producent, lahko kaj všečka, komentira ali sam postavi na e-pošto, blogovski zapis, video ali fotografijo. S tem ima vsakdo primerljivo odgovornost kot vsak drug medijski producent.Docat foto1

Koliko svobode potrebuje človek?
Svoboda je temeljna vrednota. Biti svoboden in svobodno delovati je prapravica človeka. Le kjer svobodno odločam, nosim tudi polno odgovornost za svoje delovanje. Samo svoboden človek se lahko v ljubezni obrne k Bogu in mu odgovori. Samo v svobodi lahko ljudje oblikujejo družbeno in osebno življenje. Svoboda ljudi je vedno znova omejena s političnimi, družbenimi, finančnimi, pravnimi ali tudi kulturnimi okoliščinami. Velika nepravičnost je človeku vzeti svobodo ali mu jo nepravično omejiti; to prizadene njegovo dostojanstvo in ga ovira pri razvoju njegove osebe.

Zakaj Cerkev v celoti odklanja umetno prekinitev nosečnosti?
Vsak človek ima od spočetja naprej absolutne pravice in nedotakljivo osebno dostojanstvo. Zaradi tega je vsak umor embria moralno zavržno dejanje – ne glede, v kakšnih okoliščinah je bil otrok spočet, v kateri koli razvojni fazi se ta novi človek nahaja ali v kakršnem koli bolezenskem stanju se rodi. Embrio se ne razvije v človeka, marveč se razvija kot človek. Zatorej je hoteni splav v vsakem primeru nameren umor nedolžnega človeka. Dokler kristjani ne naredijo vsega, da bi stali ob strani ženam v konfliktnih situacijah in jim odločitev za njihovega otroka olajšali, deluje njihovo prizadevanje proti hotenemu splavu in kritični zakonodaji malo kredibilno. Materina pravica do svobode ne sme biti nikoli izigrana proti otrokovi pravici do življenja.Docat foto2

Katera načela obstajajo v katoliškem družbenem nauku?
Katoliški družbeni nauk pozna štiri načela:
načelo skupnega dobrega
načelo dostojanstva osebe (osebnost)
načelo solidarnosti
načelo subsidiarnosti
S temi štirimi načeli je mogoče zajeti celotno resničnost ljudi in jo v resnici pravično urediti. Zakaj ti principi veljajo? Najprej veljajo, ker so razumni. In drugič zato, ker izhajajo iz s pametjo razsvetljene krščanske vere. Kdor veruje, želi slediti Božjim zapovedim, še posebej → Glavni zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Kristjani se soočajo z vsakovrstnimi družbenimi problemi. Ne glede, ali gre za odnose med posamezniki, skupinami ali ljudstvi – v vseh primerih je mogoče s pomočjo štirih načel katoliškega družbenega nauka prepoznati, kaj je človeka vredno, kaj socialno in kaj pravično.

Katere vrednote so pomembne v družbenem nauku?
Tri vrednote so temeljne: resnica, svoboda, pravičnost. Vendar da človeško skupno življenje resnično uspe, potrebuje še ljubezen in usmiljenje. Tako pravi Tomaž Akvinski: »Pravičnost brez usmiljenja je okrutnost; usmiljenje brez pravičnosti pa je mati razkroja« (O Evangeliju po Mateju 5,2).Docat foto4

Kaj pomeni svoboda?
Biti svoboden – to dviguje človeka nad živali in ga v nekem pomenu naredi Bogu podobnega. Samo svoboden človek lahko prevzame odgovornost. Da je človek osebno svoboden, ga naredi enkratnega. V mejah možnosti naj bi bil vsak svoboden pri izbiri poklica in poklicanosti; ljudje lahko odidejo ali ostanejo, izberejo to ali ono pustijo. Ena izmed prapravic ljudi je, da brez utemeljenega razloga niso prikrajšani v naslednjih svobodah: ljudje morajo imeti svobodo izraziti svoje lastne verske, politične in kulturne predstave. Treba je imeti možnost svobodno izraziti svoje mnenje. Da se to lahko uresniči, je treba imeti pravni red, ki ljudem to svobodo zagotavlja in obvaruje pred stremljenjem drugih po svobodi. Tudi usmerjenost v skupno dobro lastnega teženja po svobodi mora biti vodeno s pravnimi okviri, s katerimi se lahko omeji tudi kakšno uničujoče stremljenje po svobodi.

Kaj je posebnega na družini?
Brezpogojno sem ljubljen – to je nenadomestljivo izkustvo, ki ga ljudje dobimo v dobri družini. Različne generacije živijo skupaj in doživljajo naklonjenost, solidarnost, dostojanstvo, nesebično zastavljanje sebe, pomoč in pravičnost. Vsak družinski član je od drugih priznan v svojem dostojanstvu, sprejet in spoštovan, ne da bi za to moral kaj storiti. Vsaka in vsak je ljubljen, tak, kakršen je. Posamezne osebe niso material za nekaj, marveč imajo smisel v sebi. Zato obstaja v družini življenjska kultura, kjer je vse ostalo samo po sebi razumljivo. Danes gre pogosto predvsem za to, kaj kdo zmore ali kaj (npr. denar) doprinese. Pogosto izstopa osredotočenost na materialno. To je mentaliteta, ki družine izziva in pogosto celo uniči.

Kaj naredi družina za posameznega človeka?
Doživeti družino je za posameznega človeka izjemno pomembno. V družini prvič doživi skupnost ljudi, ki mu po naravi prihajajo dobrohotno naproti in ga brez vsakega pridržka ljubijo ter priznavajo. V takšnem pozitivnem ozračju more vsak družinski član razvijati svoje sposobnosti in se pripraviti na soočenje z vsem, kar ga bo v življenju doletelo, ter si nabrati dovolj moči za to. Prav to želi vzgoja, ki sloni na krščanski podobi človeka. Posamezne osebe v družini sočasno doživijo, kaj pomeni prevzeti odgovornost, kajti družinski član ne more preprosto živeti le zase. Iz vsake vloge, pa naj bo starševska, starih staršev ali otrok, izhajajo vedno tudi obveznosti do drugih družinskih članov.Docat foto3

Sodi k zakonu tudi želja po otrocih?
Osnovno da. Kot zakon sodi k družini, tako sodi družina k zakonu. Oboje je usmerjeno eno na drugo. Poenostavljeno bi lahko rekli: »Nobene družine brez zakona in nobenega zakona brez družine.« Zakon je naravnan na družino, to pomeni, da je naravnan na spočetje, vzgojo otrok in življenje z njimi. Pari, ki se želijo poročiti, ne smejo zatorej od začetka zakona izključevati skupnih otrok. »Sta pripravljena sprejeti otroke, ki vama jih želi podariti Bog, in jih v duhu Kristusa in Cerkve vzgajati? « Na to vprašanje, ki ga postavi duhovnik, morata mladoporočenca pri poroki pritrdilno odgovoriti, šele nato moreta med seboj skleniti zakon.

Kakšen odnos obstaja med delom in poklicnim uspehom ter pravim ciljem človeškega življenja?
Delo spada k življenju, a ni življenje človeka. Obstaja bistvena razlika. Danes je zlasti v visoko razvitih deželah mnogo ljudi, za katere je videti, da živijo samo za svoje delo. Delo je zanje kot nekakšna zasvojenost, zato jih imenujejo deloholiki. Jezus je svaril pred tem, da bi postali v tem pomenu sužnji dela. Cilj človekovega življenja ni kopičenje denarja ali prizadevanjeza čast, marveč doseči večno življenje pri Bogu po molitvi, bogoslužju in dejavni ljubezni do bližnjega. Kolikor je človekovo delo podvrženo temu cilju, sodi h krščanskemu življenju. Kjer pa delo postane samo svoj cilj in zatemni dejanski cilj našega človeškega obstajanja, se pokaže njegova napačna vloga. Vendar morajo
nekateri ljudje opravljati več poklicev in trdo delati, da zmorejo preživeti svoje družine. Opravljajo služenje družini in to opravljajo v božjem smislu. …

 pripravlja: Marko Čuk