Svetovni dan Romov
Danes Romi po vsem svetu, praznujejo svoj dan, ki je bil izbran na njihovem prvem svetovnem kongresu leta 1971 v Londonu.
Romi so sicer potomci nomadskega ljudstva, ki se je selilo iz kraja v kraj. Že pred 14. stol so se iz Indije selili proti Z in se naselili po vsej Evropi. Danes jih po evropskih državah živi približno deset milijonov, v Sloveniji okoli 10 000 in se delijo v tri skupine: prekmurski Romi, ki so prišli z Madžarske, dolenjski s Hrvaške, iz Avstrije pa Romi iz plemena Sintov.
Beseda Rom sicer pomeni človek, Roma pa ljudje ali ljudstvo. Kot ljudstvo imajo tudi svojo zastavo: v njej je kolo (veliko se selijo) zelena barva pomeni naravo, modra pa nebo, oziroma svobodo; imajo tudi svojo himno Dželem, Dželem in so zelo predani glasbi. Posebej ples ima v njihove življenju velik pomen, zelo uveljavljen je trebušni ples.
Kljub temu, da so prišli na naše ozemlje pred več kot pol tisočletja, nekateri še vedno težko presegajo kulturne razlike z okoliškim prebivalstvom, še vedno se preveč zapirajo v svoj način življenja, ne pošiljajo otrok v vrtce in šole, tako z okoliškimi ljudmi ni pravih povezav, nastajajo novi zidovi in meje. Pri nas so problem tudi namestitvene razmere in izgradnja osnovne infrastrukture ….
Božji grob, postavljen v naših cerkvah, središče ljudske pobožnosti od velikega četrtka zvečer do velike sobote, spominja na pravi Kristusov grob v Jeruzalemu. Prve božje grobove so na evropskih tleh začeli postavljati proti koncu 12. stoletja. Na veliki petek, dan Jezusove krvave daritve na križu, ni bilo svete maše; posvečene hostije, ki so ostale od maše na veliki četrtek, so do 16. stoletja položili v nekak grob, ga s kamnom pokrili in zapečatili. Kasneje pa so v božji grob postavili monštranco, ki so jo zagrinjali s tančico v znamenje žalosti in Gospodove smrti. V naših krajih po starodavnem običaju postavljamo božji grob, ki dramatično ponazarja dogodke velikega petka in velike sobote. Te so prikazovali tudi s kulisami, ki so si jih omislili po mnogih župnijskih cerkvah. Božji grob se na veliki petek blagoslovi z molitvijo, ki vsebuje prošnjo: »Nebeški Oče … prosimo te, naj vsi verniki, ki bodo pri tem božjem grobu molili, začutijo tvojo bližino in ljubezen«. (sč)
Morda vprašanje res ni najbolj primerno. Morda se bo komu zdelo celo nesramno … Morda se vam zdi, da ni pomembno … Pa vendar: je pomembno … in je primerno … in čisto prijazno: Zakaj smo tukaj?
Papež Frančišek je oklical leto posvečenega življenja, ki se je začelo na prvo adventno nedeljo, 30. novembra 2014, in se bo zaključilo 2. februarja 2016, na praznik Gospodovega darovanja. V tem letu dve veliki, po vsem svetu delujoči redovni družini obhajata jubilej svojih ustanoviteljev: salezijanci 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska (16. avgusta), karmeličanke pa 500-letnico rojstva sv. Terezije Ávilske, prenoviteljice reda (28. marca). Ta izredna žena, ki se je vsa posvetila božjemu ženinu, je velika učiteljica globokega in nenehnega molitvenega življenja. Zapis o njenem življenju in delu v Ognjišču za mesec marec spremlja molitev slovenskih sester karmeličank in njihovo zagotovilo, da bodo v tem jubilejnem letu “še posebej prosile gospoda, naj nas vse blagoslavlja in nam pomaga zaživeti v svojem življenju tisto najglobljo resnico, ki je v polnosti prežela sv. Terezijo: Jezus Kristus, učlovečeni Bog, je središče našega bitja. V njegovi smrti in vstajenju smo odrešeni za večno življenje. Vstopajmo v pogovor z njim, ki nas ljubi.”
