Skip to main content

Šele tedaj, ko vidite, kakšni so vaši vnuki, lahko presodite, če ste dobro vzgajali svoje otroke.(Erich Maria Remarque)

Avtor: marko

na kratko 04 2015a

Božji grob

Napisal marko na . Objavljeno v Kratki odgovori.

Med lepe spomine mojega otroštva štejem tiste, ko sem na veliki petek šla z mamo v cerkev “molit božji grob”. Pod oltarjem, okrašenim s cvetjem, je bil kip v grob položenega Jezusa. Nekaj časa sva tiho molili, nato pa s poljubom počastili Jezusove rane. Kdaj so začeli pri nas postavljati božji grob? (Cirila)

na kratko 04 2015aBožji grob, postavljen v naših cerkvah, središče ljudske pobožnosti od velikega četrtka zvečer do velike sobote, spominja na pravi Kristusov grob v Jeruzalemu. Prve božje grobove so na evropskih tleh začeli postavljati proti koncu 12. stoletja. Na veliki petek, dan Jezusove krvave daritve na križu, ni bilo svete maše; posvečene hostije, ki so ostale od maše na veliki četrtek, so do 16. stoletja položili v nekak grob, ga s kamnom pokrili in zapečatili. Kasneje pa so v božji grob postavili monštranco, ki so jo zagrinjali s tančico v znamenje žalosti in Gospodove smrti. V naših krajih po starodavnem običaju postavljamo božji grob, ki dramatično ponazarja dogodke velikega petka in velike sobote. Te so prikazovali tudi s kulisami, ki so si jih omislili po mnogih župnijskih cerkvah. Božji grob se na veliki petek blagoslovi z molitvijo, ki vsebuje prošnjo: »Nebeški Oče … prosimo te, naj vsi verniki, ki bodo pri tem božjem grobu molili, začutijo tvojo bližino in ljubezen«. (sč)

na kratko 04 2015b

Procesija

Napisal marko na . Objavljeno v Za začetek.

Recimo, da bo letos lepo vreme … da ne bo deževalo … in bo procesija!
Ker … Velika noč bo! Vsekakor! Kristus se pač ne ozira na vremenske razmere. Se pa še kako ozira na človekove razmere. Na to, kako ljudje živimo. Oziroma životarimo! Na to, kaj delamo in kaj nam delajo … Kaj delamo drug drugemu in kaj drug za drugega!
In letos Velika noč bo! Ker vstajenje mora priti! Ker veliki petek kar traja … in nič ne kaže, da bi se končal … Ker nosimo križ … in smo padli že več kot trikrat … vrha Kalvarije pa še ni videti … ni videti konca trpljenja …
A četudi bomo omagali pod križem, je Kristus že nesel križ na vrh gore … že je umrl … in je že vstal! Zmagal je ! Za vse nas!
Recimo, da bo letos lepo vreme … da ne bo deževalo … in bo procesija!
In ko boste šli v zgodnjem nedeljskem jutru v procesiji za Vstalim in Večnim … in boste peli ‘alelujo’ … se le vprašajte: Kaj sploh delam tukaj? V tej procesiji?… Zakaj sem tukaj?
na kratko 04 2015bMorda vprašanje res ni najbolj primerno. Morda se bo komu zdelo celo nesramno … Morda se vam zdi, da ni pomembno … Pa vendar: je pomembno … in je primerno … in čisto prijazno: Zakaj smo tukaj?
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker vsako nedeljo pridemo k maši in smo pač prišli tudi tokrat … le, da je ura nekoliko nenavadna … in zgodnja …
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker je praznik … in je treba k maši … da se ne zamerimo župniku in da ne bomo v spotiko sosedom …
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker je pač tak običaj … in se spodobi … Prihajali smo že kot otroci, pa prihajamo še sedaj … da ne zamre družinska tradicija …
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, da se srečamo s sosedi, prijatelji, znanci … da si sežemo v roke in si zaželimo lepe praznike … Največ se jih sreča takole pred cerkvijo, po maši … še za kakšno voščilnico človek ‘prišpara’ …
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker imamo radi velikonočne pesmi … res so lepe … borbene … Morda radi poslušamo orgle … in pritrkavanje … ali celo pokanje možnarjev …
Morda pa smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, da bi prešteli koliko ljudi bo … Koga ni?… Koga spet ni?… Koga ni več?…
Zakaj smo prišli?
Zakaj smo tukaj?
Nobeden od odgovorov, ki jih ponujam, ni čisto pravi …, a daleč od tega, da bi bil kateri čisto napačen …
In morda imate prav … morda res ni pomembno, zakaj smo tukaj …
Sploh, če se ne zavedamo, da smo tukaj … v procesiji za Vstalim in Večnim …
A dejstvo je, da smo tukaj …
In morda smo tukaj zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker je globoko v nas upanje v vstajenje … in vera, da je življenje večno … in je v nas Kristus: Zmagovalec! Vstali in Večni!
In je prav, da smo prišli …
Prav je, da smo tukaj … da bomo procesijo z ALELUJO končali pred oltarjem, kamor so nas starši in botri prinesli h krstu … Pred oltarjem, pri katerem smo prejeli prvo sveto obhajilo … in birmo … Pred oltarjem, kjer smo obljubili večno zvestobo in ljubezen … Pred oltarjem, kjer se nas bodo pri mašah in molitvah spominjali naši otroci in vnuki potem, ko bomo enkrat umrli …
In je prav, da se zavedamo, da smo tukaj … da se zavemo, zakaj smo tukaj … v procesiji za Vstalim in Večnim!

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 4, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)

1305-124a copy

Urednikova beležnica april 2015

Napisal marko na . Objavljeno v Beležnica.

1305-124a copy

Aprilska številka je dvakrat praznična: je velikonočna, ožarjena z največjim krščanskim praznikom, in je ‘zlata številka zlatega letnika’, saj je aprila pred petdesetimi leti izšlo prvo Ognjišče.

1305-124B - plamen

Seveda se to pozna tudi v vsebini jubilejne številke. Opazili boste, da je ta nekoliko drugačna od drugih, saj smo združili nekatere ustaljene rubrike. Pripravili smo posebno praznično prilogo Naših petdeset let, da bi obeležili lep jubilej.

‘V goste’ smo povabili čez trideset znanih Slovencev, ki so povedali svoje spomine na branje Ognjišča, pa tudi svoje želje in predloge naši reviji. Prošnjo za pričevanja smo poslali večjemu številu, objavili pa tiste, ki so se odzvali našemu povabilu.

Pričevanjem smo dodali kronologijo, v kateri so opisani posamezni pomembnejši dogodki v petdesetletnem delovanju revije in založbe. Nismo mogli vsega uvrstiti v to kronologijo, a je najboljša kronika petdeset letnikov Ognjišča, ki ste jih bralci z veseljem in zanimanjem jemali v roke.

V praznični prilogi so še razne zanimivosti, ki osvetljujejo dosedanje delo Ognjišča. Nekateri podatki so prav zanimivi, saj pričujejo, koliko bogastva se je nabralo v dosedanjih letnikih Ognjišča.

1305-124B - plamen

Ob jubileju smo na nov nosilec zvoka, zgoščenke, prelili celotno besedilo vseh štirih Evangelijev. Pred dobrimi dvajsetimi leti so izšle kasete, sedaj, ob jubileju pa vam ponujamo 12 zgoščenk. Na njih berejo znani slovenski igralci neokrnjeno besedilo Evangelijev.

1305-124B - plamen

V petdesetih letih se je Ognjišče razvilo tudi v založbo otroških in mladinskih knjig. Tudi tokrat vam na str. 104 in 105 predstavljamo nekatere knjige, primerne za prvo obhajilo in birmo. Na teh dveh straneh je samo nekaj predlogov. Več izbire vam bomo predstavili v prihodnji številki, ki ji bo dodan poseben letak s širšim izborom knjig in drugih daril za ta dva zakramenta.

1305-124B - plamen

Še eno novost vam lahko predstavimo ob zlatem jubileju – Prvoobhajilno Sveto pismo, namenjeno otrokom, ki pristopajo k temu lepemu zakramentu. Predstavljamo ga na str. 71. Lepo darilo za prvo obhajilo in birmo je Kratko Sveto pismo s slikami. Na neki način se v tej knjigi zrcali zgodovina Ognjišča, saj je ta knjiga spremljala rodove in jim približala svetopisemsko sporočilo. Tisti, ki so prvo izdajo sami brali, bodo lahko to izdajo že brali svojim otrokom.

beleznica-plamen

Še zadnjič vas vabimo na jubilejno romanje po poteh svetih papežev v severno Italijo. V dneh jubileja (18. aprila) se bo našemu praznovanju pridružil Radio Ognjišče, zato vas vabimo k poslušanju posebnih oddaj. O drugih skupnih jubilejnih pobudah pa v prihodnjih številkah revije.

beleznica plamen

»Kaj bi dejal, če bi ti ob nastajanju Farnega Ognjišča rekel, da ti bo neki Božo Rustja prišel povedat, da se pripravi, ker bo televizija Slovenja prišla snemat prispevek o petdesetletnici Ognjišča?« sem vprašal ustanovitelja Franca Boleta, ko sem ga prišel obvestit o televizijskem snemanju. »Da je nor,« je bil kratek odgovor dolgoletnega urednika. Da, v petdesetih letih se je veliko spremenilo. Ognjišče je šlo tudi skozi preizkušnje in težke trenutke, a je obstalo, ker si prizadeva, da bi oznanjalo evangeljski nauk in zaradi zvestobe vas, dragi bralci in naročniki. Obstalo je času zatiranja in preganjanja. Lahko pa se zamislimo: Bo obstalo v času svobode? Bo, če ga bomo z enako odločnostjo in zavzetostjo brali in naročali, širili med ljudi in se ob njem navdihovali!

Božo Rustja, odgovorni urednik

Svetovni dan etnologije

Napisal marko na . Objavljeno v Mednarodni dnevi.

Kaj je etnologija? To je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin (iz grščine ethnos – ljudstvo). V Evropi se je začela kot veda pojavljati ob koncu 18. stoletja.

V 19. stoletju so pri raziskovanju ljudstev ločevali raziskovanje enega (navadno lastnega) ljudstva (pri nas narodopisje) in primerjalno obravnavanje etničnih skupin (pri nas imenovano etnologija). Po drugi svetovni vojni se začne razvoj sodobne etnologije, ki raziskovalno problematiko iz “ljudske kulture” razširi na raziskovanje “načina življenja”. S tem se raziskovanje razširi na celotno kulturo.

Oddelek za etnologijo je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani ustanovljen leta 1940. Raziskovalna dejavnost na področju etnologije pri nas je organizirana predvsem v okviru Etnografskega muzeja ( … več o tem: Etnografski muzej, v: Ognjišče (2012) 2), Inštituta za Slovensko narodopisje ZRC SAZU, Glasbeno narodopisnega inštituta, v oddelkih za etnologijo v slovenskih muzejih in Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pomembno središče etnoloških študij v slovenskem zamejstvu je Etnološki inštitut Urban Jarnik v Celovcu, čigar duševni oče je bil Pavle Zablatnik.

Pri nas kot eden prvih začne z raziskovanjem delavske kulture Slavko Kremenšek.

(… več o etnologiji Janez Bogataj: gost meseca, v: Ognjišče (1999) 11)

Misli sv. Terezije Avilske

Napisal marko na . Objavljeno v Misli po avtorjih.

sv. Terezija Avilska (28. marec 1515, Gotarrendura, Kastiljska krona (danes Španija), † 4. oktober 1582, Alba de Tormes, Španija)

 

– V tem, da smo si na jasnem, kako božjo postavo najpopolneje izpolnjujemo, je vsa naša sreča.

– Bodi prijazen do svojega telesa, da bo tvoja duša z veseljem prebivala v njem

– Ljubezen božja ni v prelivanju solza, niti v sladkostih in občutkih nežne pobožnosti, ki po njih hrepenimo in se jih veselimo, temveč v tem, da Gospodu služimo pravično, velikodušno in ponižno.

– Pomisli, da imaš le eno dušo in da boš le enkrat umrl; da imaš le eno in sicer kratko življenje; in da obstaja le ena resnična slava in sicer večna.

– O nikomer nisem govorila niti najmanj slabo, mnogokrat sem obiranje ljudi celo preprečila; globoko sem si bila vtisnila v dušo načelo, da nočem o nikomer ničesar niti zvedeti niti reči, česar ne bi želela, da reko o meni.

– Naš Gospod je tisti, po katerem nam prihaja vse dobro. Poučil vas bo, če boste premišljevali njegovo življenje, ta najlepši vzor človeškega življenja.

– Bog hoče pogumnih duš, pod pogojem, da ostanejo ponižne.

– Gospod ne gleda toliko na velikost del, ki smo jih opravili, temveč bolj na ljubezen, s katero smo jih storili.

– Bog skrbi za nas bolj, kakor skrbimo sami zase; on tudi ve, za kaj je kdo sposoben. Kaj se siliš, da bi vladal sam, ko si voljo izročil Bogu?

 

zbira Marko Čuk

zanimivosti 03 2015d

500-letnica rojstva sv. Terezije Avilske

Napisal marko na . Objavljeno v Zanimivosti.

zanimivosti 03 2015dPapež Frančišek je oklical leto posvečenega življenja, ki se je začelo na prvo adventno nedeljo, 30. novembra 2014, in se bo zaključilo 2. februarja 2016, na praznik Gospodovega darovanja. V tem letu dve veliki, po vsem svetu delujoči redovni družini obhajata jubilej svojih ustanoviteljev: salezijanci 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska (16. avgusta), karmeličanke pa 500-letnico rojstva sv. Terezije Ávilske, prenoviteljice reda (28. marca). Ta izredna žena, ki se je vsa posvetila božjemu ženinu, je velika učiteljica globokega in nenehnega molitvenega življenja. Zapis o njenem življenju in delu v Ognjišču za mesec marec spremlja molitev slovenskih sester karmeličank in njihovo zagotovilo, da bodo v tem jubilejnem letu “še posebej prosile gospoda, naj nas vse blagoslavlja in nam pomaga zaživeti v svojem življenju tisto najglobljo resnico, ki je v polnosti prežela sv. Terezijo: Jezus Kristus, učlovečeni Bog, je središče našega bitja. V njegovi smrti in vstajenju smo odrešeni za večno življenje. Vstopajmo v pogovor z njim, ki nas ljubi.”

več lahko preberete v prilogi – Ognjišče 03_2015

201509 jalovec 01

Jalovec (2645 m)

Napisal marko na . Objavljeno v Razgibajmo se.

Jalovec je šesta najvišja gora v Sloveniji. Z vrha, ki se strmo spušča proti trem alpskim dolinam (Loška Koritnica, Tamar in Zadnja Trenta), je lep razgled na najvišje vrhove Julijskih Alp..

Nadaljuj z branjem

201506 vrtaca 01

Vrtača (2181 m)

Napisal marko na . Objavljeno v Razgibajmo se.

Vrtača je vzhodna soseda Stola, drugi najvišji vrh v Karavankah, imenujejo jo tudi Visoka Vrtača; med domačini na južni strani (Žirovnica, Bégunje) je znana kot Nemški vrh.

Nadaljuj z branjem

Svetovni dan nerojenega otroka

Napisal marko na . Objavljeno v Mednarodni dnevi.

Svetovni dan nerojenega otroka obhajamo vsako leto 25. marca v spomin na Jezusovo spočetje, da bi se še bolj spomnili vrednosti človeškega življenja od spočetja.

Pobuda je nastala v Salvadorju leta 1993, izbran je bil dan, ko praznujemo Marijinega spočetja. Ta praznik je podprl tudi takratni papež Janez Pavel II., ki se je v svojih spodbudah zavzel za življenje, Praznovanju se je pridružilo veliko držav po svetu (od 2002 tudi v ZDA), v Evropi se obhaja v Avstriji, Slovaški in Španiji.

Tudi lanska sinoda o družini je pokazala, da se Cerkev zaveda problema nerojenih, ki nam sprašujejo vest. Nerojenih je na stotine milijonov otrok. Oni so najbolj nezaščiteni in najbolj nedolžni od vseh. Umrli so med postopkom umetne prekinitve nosečnosti ali zaradi kakršnihkoli drugih razlogov. Zdaj nam iz večnosti sprašujejo vest.

Sinoda spodbuja k molitvi za nerojene otroke prav tako sveto leto usmiljenja Nerojeni otroci nas bodo vse leto čakali, da vstopimo skozi sveta vrata usmiljenja. Čakali bodo krivce njihove smrti, pa tudi tiste, ki so njihovo smrt odobravali ali jo samo tiho dopustili. V rokah ne bodo imeli »orožja strogosti«, ampak »zdravilo usmiljenja« (Frančišek, v buli Obličje usmiljenja, 7). Kdorkoli bo stopil skozi sveta vrata, bo po nerojenih otrocih začutil ljubezen Boga, ki tolaži, odpušča in daje upanje.

V zadnjih 70 letih je bilo v Sloveniji po podatkih iniciative Pohod za življenje opravljenih več kot 700.000 splavov. Podatki nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so med letoma 1955 in 2020 v Sloveniji opravili nekaj več kot 615 tisoč dovoljenih splavov. To so splavi na željo ženske, in sicer do 10. tedna nosečnosti ali kasneje z odobritvijo komisije za umetno prekinitev nosečnosti. V to kategorijo sodijo tudi splavi, opravljeni zaradi hude bolezni ženske ali po ugotovljeni razvojni nepravilnosti ploda.