Skip to main content

Za tiste, ki jih Bog ljubi, preizkušnje niso kazen, ampak milost.(sv. Janez M. Vianney)

Avtor: Marko

Pomlad za dušo

Družinsko Sveto pismo

Knjigo sestavlja 365 zgodb ali odlomkov, vsakega od njih pa spremlja misel, kratko spoznanje, prošnja, zahvala … ki otrokom in odraslim pomaga osvetliti in razumeti svetopisemska sporočila in njihov pomen za vsakdanje življenje. To je knjiga, ki jo je dobro imeti doma “pri roki”, saj jo lahko odpremo zjutraj, opoldne, zvečer … danes, jutri, čez leta … in z njo bodo svoje življenje obogatili tudi prihodnji rodovi. Nikakor ni to “otroška” knjiga … to je družinska knjiga, družinsko Sveto pismo, po katerem lahko sežemo tudi takrat, ko hočemo moliti, premišljevati (zato je ob glavnem razmišljanju za določen dan tudi kratka molitev, ki jo lahko razširimo, ob njej razmišljamo, skupaj molimo, prosimo…)

Lahko pa Družinsko Sveto pismo prebiramo kot knjigo zgodb in na ta način obogatimo svoj dan … V knjigi je tudi prostor, kamor lahko zapišete pomembne dogodke, odločitve, spoznanja iz svojega življenja

Ilustrirana knjiga omogoča, da je branje Svetega pisma lažje in dostopnejše, in včasih združi več poglavij katere od svetopisemskih knjig, da bi nam olajšala razumevanje.

Čeprav so zgodbe in odlomki iz Svetega pisma napisani prav za mlade bralce, temeljijo na pristnih prevodih in je vedno navedeno tudi, kje lahko najdemo izvirno zgodbo.

Branje Svetega pisma, osebno ali skupno … če smo mladi ali stari … je naša družina majhna ali velika, nam pomaga, da bolje poznamo Boga in razumemo, kaj je Njegova volja za naše življenje.

Branja se lahko lotimo od začetka do konca, po vrsti od prve do zadnje zgodbe, s pomočjo kazala na zadnjih straneh (navedeno spodaj) pa lahko izbiramo celotne zgodbe ali posamezne teme.

    Družinsko Sveto pismo
    Ilustrirana izdaja
    388 strani; 20 x 21 cm, celostranske barvne ilustracije
    redna cena 23,00 €

    * * *
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

Pomlad za dušo

– 365 kratkih zgodb – ena za vsak dan v letu …
– na novo in na kratko povedane svetopisemske zgodbe …
– branje zgodb lahko združite s priložnostmi za osebno ali skupno (zlasti družinsko)
   razmišljanje in molitev …
– vsaki svetopisemski zgodbi je dodana kratka molitev …
– prostor, kamor lahko zabeležite pomembne dogodke iz življenja otrok in družine …
– primerno darilo mladim družinam z otroki …

VSEBINA

1 Kaj je življenje?
2 Poznati Boga
3 Kaj je namen življenja?
4 Srečne družine
5 Prijateljstvo
6 Dobrota do revežev je bogoslužno dejanje
7 Koliko si želimo spoznati Boga?
8 Bog – naš veliki Stvarnik
9 Ali dobro skrbimo za Božje stvarstvo?
10 Mar ni čudovito, da Bog skrbi zame in zate?
11 Ustvarjeni, da bi bili Božji prijatelji
12 Ali zlahka prideš v skušnjavo, da bi delal slabe stvari?
13 Kaj narediš, ko se počutiš krivega?
14 Prevzeti odgovornost za odločitve
15 Je vedno enostavno narediti pravo stvar?
16 Se držiš pravil ali jih kršiš?
17 Bog je naše pribežališče
18 Kdo je Jezus?
19 Bo Bog dober z menoj?
20 Kdo je Sveti Duh?
21 Kaj počne Sveti Duh?
22 Je Sveto pismo pomembno?
23 Kako nam Bog govori?
24 Mora biti Božji ritem enak našemu?
25 Verjeti neverjetno
26 Smo pripravljeni sprejeti Božjo voljo zase?
27 Si želimo deliti z drugimi, kar je Bog storil za nas?
28 Kje je naše mesto v Božjem načrtu?
29 Smo kdaj v dvomih?
30 Ali Jezus lahko razume naše strahove in slabosti?
31 Bog je novico o Jezusovem rojstvu najprej oznanil preprostim delovnim ljudem
32 Kako si se počutil, ko si prvič srečal Jezusa?
33 Nam to, da poznamo Jezusa, prinaša veselje?
34 Slediti resnici
35 Se skušamo prikazati bolj dobrosrčne, kot smo v resnici?
36 Kakšna darila lahko podarimo Jezusu?
37 Si lahko predstavljaš, kako je biti begunec?
38 Za kaj skrbi starše?
39 Ali se veselimo časa, ko smo skupaj z Bogom?
40 Ima Bog načrt za nas?
41 Biti prijatelji z Bogom
42 Je kdo, ki ga zares ne maraš?
43 Delati, kar hoče Bog
44 Ali v našem življenju sije Božja ljubezen?
45 Se veseliš srečanja z Jezusom?
46 Bog vidi v naše srce
47 Rad daruješ?
48 Biti drugačen
49 Verjeti Bogu
50 Ko nas zadene nesreča
51 Si presenečen, ko Bog drži svoje obljube?
52 Ko Bog hoče, da deluješ …
53 Božji načrt za Abrahama
54 Se ti zdi težko čakati?
55 Bog nam daje moč, ko se čutimo šibke
56 Bog drži svoje obljube
57 Lepo sprejemati tujce
58 Koliko nam pomeni pravica?
59 Kako daleč bi šel, da bi zaščitil nekoga, ki je v potrebi?
60 Druženje s slabimi ljudmi
61 Abrahamovo zaupanje v Boga
62 Čemu bi se odpovedal zaradi Boga?
63 Abrahamova vera
64 Ko potrebuješ vodstvo …
65 Se Bogu zahvalimo za uslišane molitve?
66 Starši niso popolni …
67 Kako biti srečna družina
68 Božja družina
69 Pomembnost ljubezni
70 Je tvoja družina popolna?
71 Starši in otroci
72 Si se kdaj zlagal?
73 Si kdaj kaj ukradel?
74 Kaj moramo storiti, ko se naši odnosi pokvarijo?
75 Neverjetna Božja ljubezen
76 Ali lahko rečemo, da je živi Bog tudi naš Bog?
77 Bog je dober!
78 Moč ljubezni
79 Kako se spoprijemaš z velikimi razočaranji?
80 Vzponi in padci v življenju
81 Nas ljudje lahko imajo za sebične?
82 Ali so v tvojem življenju prekinjeni odnosi, ki jih nikoli nisi uredil?
83 Se zlahka razjeziš?
84 Ničesar ne pridobimo, če smo v skrbeh …
85 Blagoslovi in slabe stvari
86 Božji blagoslovi
87 Bog je onstran našega razumevanja
88 Si kdaj hotel zbežati pred Bogom?
89 Preroki niso bili popolni
90 Postaviti druge na prvo mesto
91 V varnih Božjih rokah
92 Ali molimo le, ko gre vse narobe?
93 Zakaj se bojimo drugim ljudem govoriti o Bogu?
94 Kaj pomeni kesati se?
95 Si kdaj hotel koga spraviti v težave?
96 Si kdaj želel biti kdo drug?
97 Bi lahko koga tako sovražil, da bi mu želel slabo?
98 Kako dobro se poznaš?
99 Se sesuješ, ko gredo stvari narobe, ali skušaš iz njih potegniti najbolje?
100 Ob pravem času na pravem mestu
101 Gledati in čakati
102 Naše mesto v sestavljanki
103 Ali nas težke preizkušnje spremenijo na bolje?
104 Verjameš, da ima Bog načrte za tvoje življenje?
105 Si kdaj v skušnjavi, da bi se maščeval ljudem, ki so te prizadeli?
106 Ali veš, kako je počutiti se kriv?
107 Ali dvomimo, da Bog skrbi za nas?
108 Kako daleč si pripravljen iti, da zaščitiš nekoga, ki ga ljubiš?
109 Se še vedno spominjaš koga, ki te je kakorkoli ranil?
110 Bog pozna naše slabosti
111 Družine so pomembne
112 Bog, ki rad daje
113 Ko se ljubezen ohladi
114 Pridite k Bogu!
115 Bog vse Zemlje
116 Pripadati Bogu
117 Okusi in spoznaj, da je Bog dober
118 Bodi pošten v vsem, kar delaš
119 Ali zaupamo Bogu svojo prihodnost?
120 Ko se zgodijo slabe stvari …
121 Kako nas vodi Bog?
122 Vsi smo različni
123 Ali je prav vrniti milo za drago?
124 Ko je na poti ovinek …
125 Ko Bog govori …
126 Bog nas potrebuje!
127 Ko poslušnost povzroča bolečino
128 Bog je potrpežljiv
129 Kako dobro poznamo Boga?
130 Ali ljubimo Boga, ker je dober ali zato ker nas je strah?
131 Koliko priložnosti potrebujemo, da zaupamo Bogu?
132 Kako se počutimo, ko se stvari okrog nas spremenijo?
133 Ko nas je strah …
134 Ali smo ljudje, ki se pritožujejo?
135 Ali zaupamo Bogu, da bo vsak dan poskrbel za nas?
136 Kako naj živimo tako, kot od nas hoče Bog?
137 Kako naj Bogu pokažemo, kako močno ga ljubimo?
138 Bog ve, kakšni smo
139 Kako hitro pozabimo na svoje dobre namene?
140 Si na Božji strani?
141 Bog nam pušča izbiro
142 Izpolnimo svoj del obljube
143 Skok vere
144 Se hočemo prilagoditi množici?
145 Je dovolj reči oprosti?
146 Jezus ni bil navaden človek
147 Ali se zlahka vdamo?
148 Ali Jezusa zanimajo vsi dogodki v našem življenju?
149 Življenje v polnosti
150 Ali poslušamo Boga tudi, ko nam ni všeč, kar pravi?
151 Boš prišel in mi sledil?
152 Kako lahko pomagamo ljudem, da srečajo Jezusa?
153 Zakaj Jezus ozdravlja ljudi?
154 Če bi danes Jezus prišel v tvojo ulico – bi bil rad tam?
155 Misli in dejanja
156 Ljubeznivo ravnati z ljudmi
157 Biti dober na skrivaj …
158 Kako naj molim?
159 Lahko kar naprej molim za isto stvar?
160 Ali te kdaj skrbi?
161 Ali verjameš, da Bog skrbi zate?
162 Na Božji ali na človeški način?
163 Poslušati Boga
164 Bog nam daje moč in pogum
165 Ali sodiš ljudi po tem, od kod prihajajo?
166 Božja moč
167 Uporabimo zdravo pamet
168 Šteti naše blagoslove
169 Ali kdaj čutiš, da je to, kar moraš storiti, pretežko?
170 Ali rad držiš obljube?
171 Deli svojo vero
172 Se ti zdi lahko poslušati Boga?
173 Koliko smo pripravljeni narediti, kar nas prosi Bog?
174 Ima Bog delo zate?
175 Kako močna je tvoja vera?
176 Pravi ljudje za pravo delo
177 Ali je vse, kar naredimo, zato da ugaja Bogu?
178 Ali pozabimo, kaj je Bog dobrega storil za nas?
179 Kako dobro se poznaš?
180 Se ti zdi težko biti nesebičen?
181 Delaj, kar je prav
182 Kaj bi storil Jezus?
183 Kaj je za Boga pomembneje: kaj verujemo ali kaj delamo?
184 Nihče ne ve, kaj skriva prihodnost
185 Kako zvesti smo ljudem, ki jih ljubimo?
186 Ali Bog danes vodi naše korake?
187 Božja skrb in zaščita
188 Ima Bog načrte za dobro?
189 Večna Božja ljubezen
190 Smo vedno pripravljeni pomagati drugim?
191 Osupljiva vera
192 Ali skrbimo za ljudi tako, kot to dela Bog?
193 Božje darilo odpuščanja
194 Postaviti Boga na prvo mesto
195 Zaupati Bogu
196 Ali prosimo Boga, naj pomaga drugim?
197 Jezusova drugačnost
198 Kakšna je Božja ljubezen?
199 Je vredno govoriti ljudem, da poznamo Jezusa?
200 Si kdaj naredil kaj slabega?
201 Pomembnost upanja
202 Ali se kdaj pogajamo z Bogom?
203 Ko so molitve uslišane …
204 Ali pričakujemo, da nam bo Bog govoril?
205 Ali verujemo, da Bog hoče, kar je najbolje za nas?
206 Ali hočemo biti kot vsi drugi?
207 Prositi za vodstvo
208 Kako boš odgovoril, če te bo Bog poklical k veliki nalogi?
209 Moč za spremembo
210 Bog ne obupa nad nami
211 Ali vedno hočeš ravnati po svoje?
212 Ali sodimo ljudi po zunanjosti?
213 Bog presenečenj
214 Božja dobrota
215 Kakšna bodo nebesa?
216 Drugačnost, ki jo zaznamuje vera
217 Je naša vera več kot le besede?
218 Ali zaupamo Bogu, da nam bo pomagal?
219 Nam poznati Boga prinaša veselje?
220 Si kdaj želel imeti kaj, kar pripada komu drugemu?
221 Lahko sprejmeš napake, ki si jih storil?
222 Si lahko odkrit, ko govoriš z Bogom?
223 Se kdaj bojiš, da ti bo Bog obrnil hrbet?
224 Naučiti se odpustiti samemu sebi
225 Kakšen je Bog?
226 Kaj mora Bog odpustiti v tvojem življenju?
227 Kako Bog blagoslovi ljudi, ki ga postavijo na prvo mesto?
228 Ali uporabljamo darove, ki nam jih je dal Bog?
229 Kje prebiva Bog?
230 Kaj lahko darujemo Jezusu?
231 Se ti zdi težko zaupati Jezusu?
232 Kako pokažem, da ljubim Boga?
233 Moram pomagati vsakomur, ki me potrebuje?
234 Boljši sem od tebe!
235 Naučiti se odpuščati
236 Na kakšen način je Jezus dobri Pastir?
237 Si se kdaj počutil tako izgubljen, da si mislil, da se niti Bog ne zmeni zate?
238 Velika Božja ljubezen
239 Ali misliš tako, kot govoriš?
240 Zaklad v nebesih
241 Kaj hoče Bog od nas?
242 Kaj je najpomembnejše v življenju?
243 Kaj se zgodi, ko storimo kaj, česar se sramujemo?
244 Preživeti čas z Bogom
245 Koga bo Bog sprejel v svoje kraljestvo?
246 Kako pogosto se zahvalimo Bogu?
247 Kakšna oseba si?
248 Ali lahko živimo večno?
249 Ali Jezusa skrbi, ko trpimo?
250 Ali si vzamemo čas za druge?
251 Se je kaj postavilo vmes med nas in Boga?
252 Kaj nas ovira, da bi Boga prosili za pomoč?
253 Ko je Zahej srečal Jezusa, se je njegovo življenje spremenilo
254 Bog nam vedno da drugo priložnost
255 Bog skrbi za svoje otroke
256 Prijeti Boga za besedo
257 To je tvoja krivda!
258 Izberi, koga boš častil!
259 Bog je velik!
260 Si se kdaj počutil, kot da te nihče ne razume?
261 Spoštuješ starejše?
262 Obstajajo meje v naši dobroti do drugih?
263 Ali se trudimo zaslužiti Božje usmiljenje?
264 Koga izbere Bog, da mu služi?
265 Bog nas pozna
266 Nekaj lepega za Boga
267 Kako se odzovemo, ko slišimo Božje besede?
268 Temni dnevi, temne noči
269 Imamo čut za naš namen?
270 Branimo tiste, ki nimajo glasu?
271 Brez meja
272 Znamo iz slabega potegniti najbolje?
273 Ali sprejeti Božji blagoslov pomeni, da se nam ni treba potruditi?
274 Sanje in videnja
275 Za kaj nam Bog daje darove?
276 Kako se počutimo, ko Bog odgovori na naše molitve?
277 Ali resno jemljemo, kar nam govori Bog?
278 Verjamemo, da Bog lahko dela čudeže?
279 Koliko cenimo svete predmete?
280 Če bi nas Bog postavil na preizkušnjo, kaj bi odkril?
281 Si bil kdaj ljubosumen na to, kar imajo drugi?
282 Bi sprejel napačno odločitev, če bi ti laskali?
283 Misliš, da lahko zaupaš Bogu?
284 Lahko Bog deluje preko ljudi,
ki ne delijo naše vere?
285 Naučiti se čakati …
286 Ali moliš za svoje voditelje?
287 Kaj je češčenje?
288 Kaj se bo zgodilo ob koncu časov?
289 Kaj je tisto, zaradi česar je Bog razočaran nad nami?
290 Kako to, kar govorimo in delamo, kaže, kakšni smo v resnici?
291 Ali raje sledimo velikemu junaku ali nekomu, ki je dober in prijazen?
292 Prava vera – ali le predstava?
293 Koliko smo pripravljeni vrniti Bogu?
294 Ko te prijatelji razočarajo …
295 Kralj, ki služi
296 Sem lahko tisti, ki izda Jezusa?
297 Je v nebesih prostora za vse?
298 Kako naj delamo, kar je res vredno?
299 Kakšno spremembo naredi Sveti Duh?
300 Spomni se me
301 Ne mislite nase!
302 Jezusova bitka
303 Izdajalski poljub
304 Pravi prijatelji?
305 Si kdaj koga zelo razočaral?
306 Ko dobri ljudje ne storijo ničesar …
307 Jezusovo trpljenje
308 Ali bo vsem odpuščeno?
309 Misliti na druge
310 Jezusova ponižnost
311 Ali smo kristjani samo ob nedeljah?
312 Poznati Jezusa
313 Kdo hočemo biti?
314 Zakaj je Jezus umrl?
315 Tvegati za Jezusa
316 Deliš z drugimi, kar si se naučil?
317 Videti pomeni verovati …
318 Jezus vse spremeni
319 Srečati Jezusa
320 Si rad v družbi drugih vernikov?
321 Je Jezus spremenil tvoje življenje?
322 Jezus nas razume
323 Ti je všeč čakati?
324 Sem dovolj dober, da grem lahko v nebesa?
325 Kaj pomeni biti kristjan
326 Moč delati dobro
327 Peter, spremenjena oseba
328 Velika družina
329 Si kdaj rekel kaj, česar ne bi smel?
330 Več kot to, za kar smo prosili …
331 Nepričakovane posledice
332 Ali ni vredno deliti dobrih novic?
333 Živeti, kot je učil Jezus
334 Resnica boli
335 Ko so ljudje prepričani, da imajo prav
336 Ali izkoristimo vse priložnosti, ki nam jih da Bog?
337 Bog nas potrebuje!
338 Kaj je tisto, s čimer prizadenemo Jezusa?
339 Na kakšen način deluje molitev
340 Ko je zaupati Bogu težko …
341 Kaj se zgodi, ko srečamo Jezusa?
342 Bogu v molitvi prinesti težave
343 Vera vodi v dobra dejanja
344 Moč ljudi, ki molijo
345 Ima Bog ljubljence?
346 Ali ceniš svobodo, da lahko častiš Boga?
347 Smo pripravljeni na odgovore, ki nam jih daje Bog?
348 Lahko slaviš Boga, tudi ko gre vse narobe?
349 Si kdaj kakemu neznancu govoril o svoji veri?
350 Bi se vdal, če bi se ti ljudje posmehovali zaradi tvoje vere?
351 Kako lahko je zate zaupati Bogu?
352 Si pripravljen delili Božjo ljubezen z ljudmi, ki jih srečaš?
353 Kaj je zate najpomembnejše?
354 Kako lahko Bogu pokažemo, da ga ljubimo?
355 Delati vsi skupaj
356 Potrebujemo drug drugega
357 Kaj je najpomembnejši dar?
358 Kakšna je resnična ljubezen?
359 Lahko ljudje v nas vidijo Jezusa?
360 Kaj hoče Bog?
361 Kako lahko pokažemo, da je v našem življenju Bog?
362 Kako ravna Bog z nami, s svojimi otroki?
363 Si se kdaj hotel vdati?
364 Kako zelo ljubimo Boga?
365 Nadaljujmo svojo pot …

pripravlja in izbira Marko Čuk

povejmo z zgodbo 09 2021a

Kaj ste naredili iz sebe?

povejmo z zgodbo 09 2021aNa srečanju so se zbrali nekdanji učenci cerkvene šole, ki so jo vodili redovniki. Starejši redovnik se je znašel v krogu svojih nekdanjih učencev, katerih ni videl, odkar so končali šolanje. Prijazno jim je prisluhnil, ko so drug za drugim pripovedovali o sebi. Prvi je bil arhitekt, ki je naredil načrte za vrsto javnih zgradb, tudi za dve cerkvi. Drugi je bil univerzitetni profesor, ki je napisal več znanstvenih del. Tretji je bil vodja reklamnega oddelka velikega podjetja, ki je imelo poslovalnice v številnih državah. Naslednji je bil uspešen kmetovalec, eden visok cerkveni dostojanstvenik, nekdo pa ravnatelj ugledne šole.
Stari redovnik je z zanimanjem poslušal, kaj vse so dosegli. Očitno ni bilo med njimi nikogar, ki ne bi v življenju uspel.
Ob poslušanju pripovedi nekdanjih gojencev se je zadovoljno smehljal ter jim čestital za njihove uspehe. Potem pa jih je prijazno vprašal: »Sedaj mi pa povejte, kaj ste naredili iz samih sebe?«
Sledila je dolga tišina. Zelo zgovorni so bili, ko so govorili o svojih dosežkih. Ob poklicnih uspehih so zanemarili osebno življenje. Tako so se trudili za učinkovitost, da niso imeli časa za osebno, kaj šele duhovno rast. Zanemarjali so odnos do ljudi in do Boga.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 9 (2021), 23.
knjiga: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 77.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

povejmo z zgodbo 10 2021c

Dvakrat premisli, preden koga odpišeš

povejmo z zgodbo 10 2021cŽena v ponošeni obleki in preprosto oblečen mož sta vstopila v pisarno in prosila za srečanje z rektorjem harvardske univerze. Uslužbenka je menila, da tako revno oblečena človeka ne moreta vstopiti v rektorat. Zato jima je dejala, da je rektor ves dan zaseden. Obiskovalca sta odgovorila, da bosta počakala. Po več urah je vendarle poklicala rektorja in ga prosila, da bi jima namenil nekaj minut in se ju tako znebil. Rektor se je strinjal s predlogom.
Par je plaho vstopil v rektorjevo pisarno. Po pozdravu je žena dejala: »Imeli smo sina, ki je leto in pol študiral na vaši univerzi. Študij mu je bil zelo všeč. Toda pred dobrim letom se je smrtno ponesrečil. Z možem bi mu rada postavila spomenik v okviru univerze.«
Rektorju je vzelo sapo. Odvrnil je: »Ne moremo postavljati spomenika vsakomur, ki je obiskoval Harvard in je umrl. Okolica univerze bi zgledala kot pokopališče.«
»Ne, ne,« je odvrnila žena. »Midva ne bi postavila takšnega spomenika, ampak bi postavila zgradbo v njegov spomin.«
Rektor je zavijal z očmi ob njenih besedah. Pogled se mu je ustavil na njunih ubogih oblačilih. Dejal jima je: »Zgradbo! A vesta koliko to stane?«
Žena je umolknila in rektor je bil videti zadovoljen. Obrnila se je k možu in dejala: »Zakaj pa ne bi ustanovila nove univerze?« Mož je prikimal. Rektor je sedaj samo zmedeno poslušal.
Zakonca Stanford sta tako odšla s Harvarda in šla v Palo Alto, kjer sta ustanovila Stanfordsko univerzo kot spomin na sina, ker ju je harvardska univerza zavrnila.

Eno najmočnejših negativnih občutij, ki jih lahko doživimo, je občutek zavrnjenosti.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 10 (2021), 79.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.
.

Zakladnica molitve01

Do svetosti po mali poti

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Zakladnica molitve01Gospod Jezus,
ko govorimo o svetnikih nekdanjih časov,
jih občudujemo in se bojimo.
Toliko spokornosti in trpljenja,
toliko izrednih dogodkov.
Kakšni junaki!
Potem pa nekega dne odkrijemo
“malo pot” svete Terezije
in z veseljem začutimo:
“Tudi jaz lahko postanem svetnik.”
Četudi iščem neznatne reči,
ki so na robu poti.

Gospod Jezus,
zdaj bolje vidimo,
da je gradbišče svetosti
vsakdanje življenje.
V svojem delu, svoji družini,
v svojem zdravju, svojih problemih,
v čisto preprostem življenju
moram vedno najti
možnost za ljubezen.

Gospod Jezus,
pomagaj mi bolje sprejemati
svoje življenje, ga bolj ceniti,
ga preiskovati, da spoznam,
kako naj v njem živim evangelij.
Danes te prosim,
da bi se povsod rojevali
svetniki vsakdanjega življenja.

A. Seve, Molitev, v: Ognjišče 10 (2021), 2.

 Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Terezija DJ01

sv. Terezija Deteta Jezusa (1. oktober)

Terezija DJ01Rodila se je 3. januarja 1873, 9. aprila 1888 je vstopila v karmeličanski samostan, 30. septembra 1897 je umrla. Leto dni po njeni smrti so bili objavljeni njeni zapiski v knjigi z naslovom Povest duše. Njena glavna misel je “pot Božjega otroštva”, pot, ki pelje k Bogu tako, da se zaupno in brez pridržka prepustimo Božjemu usmiljenju kot se otrok prepusti ljubezni svojih staršev. V njenih zapiskih je živo čutiti pojmovanje Boga kot očeta. Pokazala je, kako je v malem svetu mogoče živeti veliko življenje. »V srcu Cerkve hočem biti ljubezen.« Leta 1925 je bila razglašena za svetnico, papež sv. Janez Pavel II. je potrdil njeno “malo pot Božjega otroštva” in jo leta 1997 razglasil za cerkveno učiteljico.

Terezija DJ02

 

 

 

 

 

 

 

Edina cerkev sv. Terezije Deteta Jezusa pri nas je župnijska cerkev Ljubljana – Kodeljevo (LJ).

 

Čuk M. in S., Svetniški domovi, v: Ognjišče (2021) 10, str. 99. 

beleznica bozo2019

Urednikova beležnica oktober 2021

beleznica bozo2019

Jesenski mesec oktober, v katerem pobiramo sadove zemlje, nas vabi, da si z molitvijo rožnega venca nabiramo tudi zaklade, ki jih ne uničita ne molj ne rja. Zato je oktober posvečen molitvi rožnega venca. Letos obhajamo 450-letnico bitke pri Lepantu (1571). S to bitko je povezan praznik Rožnovenske Matere Božje, saj je papež pozval kristjane, naj prosijo Marijo, da obvaruje Evropo turške nevarnosti. Papež je menil, da je molitev rožnega venca izprosila zmago v bitki in zato je razglasil god Rožnovenske Matere Božje. O tem berite v tokratni prilogi.

beleznica plamen

O rožnem vencu je spregovoril “preprost župnik” Maks Ipavec, ki se je kot gost meseca dotaknil tudi nekaterih drugih aktualnih tem.

beleznica plamen

Pogoj za razmišljanje in molitev je tišina. V tišino gora se je umikal Jaka Čop, gorski fotograf in ljubitelj gora, ki se ga spominjamo ob obletnici rojstva.

beleznica plamen

Začetek šolskega leta je za mnoge šolarje in dijake prinesel kopico interesnih in obšolskih dejavnosti. Zato smo z namenom predstavitve obiskali Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, ki pokriva naravoslovno in tehnično področje in se trudi popularizirati in spodbujati zanimanje za naravoslovne znanosti med mladimi.

beleznica plamen

Upanje je ena izmed treh kardinalnih kreposti in pogosto se lahko zdi, da se prej zanašamo na naključja, usodo kot na krščansko upanje in Božjo previdnost. Tokratna tema meseca zato prinaša vpogled, kaj je razlog upanja za nas kristjane, kako ga lahko v polnosti razumemo v odnosu do ljubezni in vere ter kako je krščansko upanje prežeto z veseljem.

beleznica plamen

Revija Ognjišče posveča posebno pozornost preizkušanim v naši družbi in prinaša bralcem vsak mesec posebno življenjsko izkušnjo kakšnega od njih. S tem povezan je tudi tokratni intervju z Damijanom Lazarjem, ki je predsednik Zveze za šport invalidov in paraolimpijskega komiteja, s katerim smo želeli predstaviti možnosti, na kakšne načine se lahko mladi invalidi vključijo v športne dejavnosti in kakšne vse koristi to prinaša.

beleznica plamen

Na področju delovanja hudobnega duha je po besedah Janeza Kavčiča veliko primerov, ko ne gre za delovanje hudobnega duha, ampak se posamezniki srečujejo s katero od psihičnih bolezni, ki jo pa zelo težko sprejmejo. Tokrat torej nekaj več besed o tem, kako je pomembno razlikovanje med boleznijo in delovanjem hudobnega duha in zakaj pri prvem eksorcizem ne pomaga.

beleznica plamen

Izšli sta dve Svetopisemski sestavljanki: Jezus blagoslavlja otroke (1.000 kosov in je primerna za otroke od enajstega leta naprej) in Prvi Božič (200 kosov in je primerna za otroke od sedmega leta naprej). Več o tem si lahko preberete na str. 97). Prav tako je izšel ponatis Svetopisemske igre Sveto pismo igra spomin.

beleznica plamen

Upamo, da bodo omenjeni novosti in ponatis ter drugo lepa ponudba ob bližajočem se obdarovanju. Zato naj dodam, da v naših knjigarnah lahko izkoristite bon21 in kupili knjige (samo knjige, ne drugih izdelkov) naše založbe. Najnižji nakup, ki ga lahko opravite z bonom, znaša 30 EUR.

RUSTJA, Božo. (Iz urednikove beležnice). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 4.

cusin kolumna 2019

Moja Terezika

Ljuba sveta Terezija Deteta Jezusa,
ali kot ti, kot še mnogi drugi,
najraje rečem: moja Terezika!
Vem, da tega nisi nikoli načrtovala, še manj želela, a si prava “zvezdnica” med svetniki. Popularna in slavna. Praktično je ni cerkve, ki bi ne imela tvojega kipa ali slike, s katere gledaš vedno nasmejana, s preprostim, včasih že kar nekoliko navihanim otroškim pogledom in z naročjem polnim rož.
Ljudem, kot podobica, padaš iz žepov in iz denarnic, kot padajo po tvoji priprošnji na zemljo nebeške rože – neštete milosti, ki jih ljudem izprosiš pri svojem nebeškem Ženinu.
Zapisala si, da za večno slavo ni treba izvrševati velikih, junaških del in da Jezusu ugaja le duša, ki se ponižno prikriva očem sveta. In čeprav si se skrila in se zaprla za visoke samostanske zidove, si pridobila, ne le večno nebeško slavo, po kateri si tako hrepenela, ampak tudi zemeljsko. In si znana, slavna in popularna, saj se – kot je zapisno v evangelijih – “mesto na gori ne more skriti!”
S petnajstimi leti si vstopila v karmeličanski samostan, kamor si sledila klicu Jezusa, svojega Nebeškega Ženina. Nihče od nas, navadnih smrtnikov, čisto točno ne ve, kaj se godi za debelimi in visokimi samostanskimi zidovi, kamor ne sme stopiti neposvečena noga, vsi pa si po malem in vsak po svoje predstavljamo življenje v klavzuri.
Običajno si ga slikamo nam nevzdržno: le molitev, delo, post in pokora. Kdor pa je zbral pogum za obisk in mu je bilo dano, da je – resda skozi mrežo – vsaj pokukal na “ono stran”, je lahko videl nasmejane obraze, ki so vanj zrli s preprostim, kar nekoliko navihanim otroškim pogledom, nadvse podobnim tistemu s tvojih slik in kipov, in je lahko spoznal, da je onstran mreže verjetno več pravega življenja kot tostran.
In ti si res polno živela: Slikala si, pisala pesmi in po ukazu celo napisala knjigo, v kateri si opisala svojo življenjsko zgodbo in ki je postala bestseller. Če se ne bi zaprla v samostan, bi bila češčena, slavna in bogata … Ups. Oprosti, ljuba moja Terezika. Saj si: čaščena in slavna! In od svojega bogastva, daješ še nam!
Na spletu je tudi ogromno tvojih fotografij, pa vendar zelo redko naletim na tiste, kjer si oblečena v kostum Ivane Orleanske. In ne, ni bila maškarada, ampak teater. In mi godi, jasno, ker sem tudi sam igralec in kdaj pa kdaj napišem kako igrico in jo odigram. Ti si jih spisala menda kar osem in jih skupaj s sestrami odigrala. Komu? Sebi v zabavo in Bogu v čast. Vidiš, to je teater, ki mi dopade.
Med igricami, pod katere sem se podpisal, je ena, ki si jo težko lastim, saj je le prepis iz tvoje knjige. “Mala pot” sem ji dal naslov. Skupaj pa sem jo spravil in prijateljica jo je igrala, v zahvalo za tvoje posredovanje, ko je zbolela moja ‘cvetka’ – moja žena. In ta “Mala pot” me je pripeljala za zidove, do mreže, skozi katero mi je bilo dano pokukati v obraze, ki me odsihmal spremljajo na vseh mojih poteh. In sem ti neskončno hvaležen tudi za to posredovanje.
Pri štiriindvajsetih si – kako značilno za velike umetnike – umrla zaradi jetike. In če kdo še ne verjame, da si življenje zajemala z neprimerno večjo žlico, kot – ne vem – Rolling Stonesi, če komu še ni jasno, da si odkrila pokrajine, cusin kolumna 2019o katerih se Marcu Polu in Kolumbu še sanjalo ni, in če kdo še ne ve, da veš o ženskosti – o devištvu in materinstvu – več kot celotno Mesto žensk skupaj, naj bere Povest duše. Tvoj bestseller. Ki je res: da best. Najboljši. Ljubezenska zgodba med teboj in tvojim Ženinom.
Ljuba sveta Terezija Deteta Jezusa, moja Terezika. Obilo žegna za tvoj god, pa nam ga vrni in skupaj s svojimi rožicami usuj na nas.

ČUŠIN, Gregor. (S svetnikom na TI). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 98.

cusin kolumna 2019

Učitelj in bakla napredka

cusin kolumna 2019»V vsaki vasi nosi nekdo baklo napredka – učitelj, in nekdo jo ugaša – duhovnik,« je zapisal francoski pisatelj Victor Hugo († 1885). Učitelj je namreč v zadnjih dvesto letih postal več kot zgolj podajalec učnih vsebin, postal je simbol neke dobe – dobe razuma.
Za razliko od stare Avstrije, kjer se je šolstvo pogosto razvijajo dobesedno iz farovškega dvorišča (mežnarija kot prva učilnica, cerkveni organist kot prvi učitelj), so druga okolja, ki so bila bolj pod vplivom francoske revolucije, učitelja rade obravnavale kot antipoda duhovniku. Učitelj torej kot pozitivec, duhovnik kot negativec; prav v smislu Hugovega citata. Komunizem je dialektiko učitelj – duhovnik do konca zaostril, ko je učitelja propagandistično spremenil v vojaka revolucije, duhovnika pa v sovražnika ljudstva.
Vstavimo v zgodbo cepljenje. Cepiva so velik dosežek znanosti in zaradi cepiv smo odpravili ali zamejili veliko nevarnih bolezni. A mnogim se cepljenje upira, kar ni novost. Iz Slomškovega (+1862) življenjepisa vemo, da so se tudi v njegovem času ljudje upirali cepljenju. Zanimivo, v naših deželah je bila kdaj prav duhovnikom (tudi Slomšku osebno) naložena neljuba dolžnost, da ljudi prepričajo, naj se vendar gredo cepit.
Drugič so to nalogo prevzeli učitelji in šola. Med jugoslovansko epidemijo črnih koz l. 1972 se je cepljenje otrok vršilo v šolah in po tekočem traku. Proti cepljenju se ni niti pisnilo.
Pride leto Gospodovo 2021 in izziv cepljenja zoper novi koronavirus. Zgodba se ponavlja: zdravstvo ponuja cepljenje, eni se cepijo hitro in brez zadržkov, drugi preračunavajo, tretji so odločno proti. Situacija med klerom: nekaj je izjem, ampak duhovščina, vključno s papežem Frančiškom, na veliko spodbuja k cepljenju.
Proticepilci ta čas tudi na Slovenskem ne počivajo. Zelo aktivni so na spletu, organizirajo se na ulicah, nekateri od njih neki večer vdrejo v studio javne televizije, neki drug večer obmetavajo parlament.
Ob tem se dogaja nekaj, zaradi česa se Viktor Hugo bržčas obrača v grobu: vloga učiteljev v proticepilskem gibanju ni povsem zanemarljiva. Pomnimo lok, ki gre od učitelja, ki je na protestih kazal golo zadnjico, preko šestindvajsetih velenjskih učiteljev, ki so ‘sesuli’ cepivo AstraZeneca, do zadnjega proticepilskega nastopa neke učiteljice v zelo gledani televizijski oddaji. V določenih trenutkih se zdi, da je kak učitelj ali učiteljica celo vodilen in najbolj izpostavljen protestni in proticepilni lik.
Kako je torej z baklo napredka? Jo še nosi učitelj?
Več stvari upoštevajmo. Najprej možnost, da je nerazumna proticepilnost pri kom, ki naj bi bil simbol razuma, politično motivirana, ker pač ne mara trenutne vlade. Drugo, učitelj v javnem šolstvu je državni uslužbenec, ni pa državni papagaj, da bi vedno in povsod mislil in govoril, kot od njega pričakuje država. Tudi do proticepilskega mnenja ima pravico. Tretje, ne moremo iz odnosa do cepljenja ocenjevati celotne osebe in njenega dela. Nekdo bo proti cepljenju, še vedno pa bo čudovit sodelavec in pedagog. Na koncu še dejstvo, da velika večina učiteljstva ni proticepilska. Tudi pri tem poklicu velja prispodoba, da letala, ki dobro in redno letijo (beri: učitelji, ki so se cepili in se držijo epidemioloških pravil), niso novica, letalo, ki pade (beri: učitelj, ki se ni cepil in ruši pravila), pa je.
Kakor koli, kolobocije okrog koronavirusa in cepljenja so družbo, politiko, gospodarstvo, religijo, šolstvo, sploh raznorazne poklice dale na rentgen. Ta je pokazal marsikaj osupljivega. Med bolj osupljivimi izvidi je vsekakor učitelj proticepilec. Glede na zgodovino učiteljstva in zavezanost slednjega razumu je učitelj proticepilec nekakšna contradictio in terminis, protislovje v pojmih.
Ampak na koncu je tak učitelj le simptom nečesa večjega. Ko bo epidemija mimo in bo čas za mirno refleksijo, bo potrebno resno razčleniti, kaj se dogaja s to našo nadvse opevano dobo razuma.

CESTNIK, Branko. (Na začetku). Ognjišče, 2021, leto 57, št. 10, str. 3.

muzej Slak Pavcek 00

Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka

muzej Slak Pavcek 00V septembru se spominjamo obletnice smrti Lojzeta Slaka, ki je z zlatimi črkami zapisan ne samo v slovenski glasbeni zgodovini, ampak v splošnem ljudskem spominu. Ni ga Slovenca, ki se v zadnjih petih desetletjih ne bi kdaj na svatbi, veselici ali drugem dogodku zavrtel ob kateri od Slakovih viž. Ob obletnici smo se zato odločili predstaviti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči, ki so ga odprli leta 2018.

Muzej se nahaja v prostorih nekdanje osnovne šole in obsega 350 m2 razstavnih površin. V njem me je sprejela Ljudmila Bajc, vodja muzeja. Pogovor sva začela ob opisu prostora, v katerem sva se nahajala, in Ljudmila je povedala, da se je »občina zaradi prostorske stiske v stari šoli odločila za izgradnjo nove osnovne šole, v obstoječih prostorih pa so sklenili, da se poklonijo dvema velikima imenoma občine – Lojzetu Slaku in Tonetu Pavčku. Kot zanimivost naj povem, da sta oba umrla v mesecu septembru istega leta, le tri tedne narazen.«
Trenutno se v muzeju nahaja samo razstava o Lojzetu Slaku, medtem ko je razstava o Tonetu Pavčku v dislocirani enoti v njegovi rojstni vasi Šentjurij na Dolenjskem, kjer je sredi vasi Pavčkov dom. V muzeju načrtujejo, da se bo razstavi Lojzeta Slaka v letu 2023 pridružila še stalna zbirka Toneta Pavčka, ki bo prav tako sodobno in interaktivno zasnovana.

SODOBEN PRISTOP
muzej Slak Pavcek 01Pri načrtovanju muzeja so sledili trendom muzejskega oblikovanja in postavitve.

    »Muzej je postal majhen kulturni otok, saj se pri nas izvaja vrsta dejavnosti, prireditev: pripravljamo fotografske razstave, prihajajo razne televizije, ki naš muzej uporabijo za sceno, dobro sodelujemo s tukajšnjim vrtcem, osnovno šolo, tudi drugimi društvi, imeli smo celo že poroko v muzeju, tako da je prostor in ambient primeren za res široko paleto kulturnih prireditev.«
To je opaziti že ob vhodu v muzej, ki daje videz modernosti, z dobrim oblikovanjem razstavnih prostorov; pri načrtovanju so imeli snovalci prostorov v mislih tudi gibalno ovirane, saj je muzej prilagojen tako invalidnim kot naglušnim osebam. Po celotnem muzeju nameščena slušna zanka,na voljo pa je celo zloženka za slepe v brailovi pisavi.
Razstavo je s strokovne plati pripravil Dolenjski muzej iz Novega mesta, vse razstavljene Slakove stvari pa je družina Slak dala v najem občini za 30 let.
Ob vstopu v muzej me je najprej presenetil obseg razstave, saj zagotovo spada med večje. Obiskovalec se lahko poda na raziskovanje in spoznavanje življenja ter dela Lojzeta Slaka po lepo razvrščeni časovnici, lahko pa se tudi poljubno sprehodi med razstavljenimi elementi.
Predstavljeni so začetki Lojzetovega ukvarjanja z glasbo, nekaj fotografij in besed je namenjenih njegovi primarni družini, sledi razčlenitev celotnega glasbenega obdobja, kjer so popisani vsi glasbeni dogodki z letnicami in kraji, razstavljene so fotografije – od dolenjskih gričev pa do fotografij s turnej po ZDA, obiskovalec ima priložnost videti kopico inštrumentov in predmetov, ki jih je Lojze Slak uporabljal ali pa so bili v njegovi lasti. Stene so polne različnih priznanj in pohval, ne manjka niti kopica plaket …
Okvir slika 250
    Razstava je postavljena tako dobro, da so dobili tudi stanovsko nagrado Slovenskega muzejskega društva Valvasorjev nagelj za leto 2018.

Posebno mesto v muzeju ima tako imenovana zlata stena, kjer so razstavljena in zbrana priznanja pa tudi vse srebrne, zlate, platinaste in diamantne plošče za število prodanih plošč. Človeku se ob teh številkah in uspehih zdi skorajda nemogoče, da je nekdo v tistih časih dosegel tak uspeh in požel tolikšno slavo.
Zanimive so Slakove originalne harmonike, kot posebnost pa je iz njegove hiše v Ljubljani v muzej prenešeno pohištvo iz vadbene sobe – gre za stilizirano kmečko sobo, kjer je ansambel vadil.
Posebno mesto ima mediateka z nekaj zasloni na dotik, kjer lahko iščemo želene skladbe, v digitalni obliki so na ogled vsi časopisni članki, ki so jih vsa ta leta vestno zbirali člani Slakove družine in so na ogled v digitalni obliki. Pregledovanje starejših zapisov o Slaku zna biti res zanimivo! Za bolj glasbeno navdahnjene obiskovalce so na voljo tudi notni zapisi skladb, posebno steno pa krasijo besedila o razvoju harmonik.

AKTIVNO VKLJUČITI OBISKOVALCE
muzej Slak Pavcek 02Posebnost tega muzeja je odrsko-glasbeni nastop, s čimer želijo obiskovalce povabiti k aktivnemu sodelovanju na razstavi. »Naš muzej je interaktiven, pa ne samo v smislu, da lahko obiskovalci mnoge informacije pridobijo na različnih zaslonih, ampak ker imamo v sredi razstavnega prostora tudi oder in pod njim prostor za cca 80 ljudi. Z odrom smo želeli poudariti, da je bil Lojze Slak celo življenje na odru in enostavno nismo mogli biti muzej brez odra. Je pa ta oder tudi prostor, kjer izvajamo harmonika šov, ki je ena največjih atrakcij ob obisku muzeja. Namenjen je dvema stvarema: predstavitvi inštrumenta – harmonike, saj sta na odru na voljo vedno dve harmoniki, da lahko prav vsak obiskovalec preizkusi, kako je igrati harmoniko, se z njo fotografira …; muzej Slak Pavcek 04kdor igranje harmonike tudi obvlada, pa lahko posname svoj videospot. Harmonikarji si lahko izberejo eno od šestih Slakovih skladb, ki jo želijo odigrati, in imajo možnost, da se njihovo igranje na odru ob spremljavi melodije v ozadju s pomočjo kamer res posname kot pravi videospot. Poleg harmonikarjev na oder vedno povabimo tudi druge ljudi, da se pridružijo s petjem in so tako del videospota. Pred nastopom posamezniki na zaslon vpišejo svoj elektronski naslov, kamor jim nato pošljemo posnetek.

V POČASTITEV DVEH VELIKIH IMEN OBČINE MIRNA PEČ
muzej Slak Pavcek 03Pri vprašanju, kako bi opisala namen tega muzeja, je Ljudmila najprej izpostavila, da so muzej postavili predvsem z namenom, da se ohranja zapuščina teh dveh pomembnih častnih občanov Mirne Peči.»Vendar to ni naš edini cilj in namen tega muzeja; trudimo se namreč v zgodbo muzeja vključiti čim več lokalnega prebivalstva.

Okvir slika 250
    V prvem nadstropju iste stavbe je na ogled posebna razstava Čebelji svet, kjer stoji interaktivni paviljon, ki ga je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za promocijo svetovnega dneva čebel leta 2016. Osrednji element predstavlja lesena kupola v obliki satovja, opremljena s fotografijami in zasloni na dotik, kjer lahko obiskovalci spoznavajo svet čebel. S tem jih ozaveščajo tudi o pomembnosti čebel kot enega glavnih opraševalcev pri nas.
Tako sodelujemo z raznimi skupinami, skupaj s katerimi smo pripravili tudi manjše turistične produkte. Sodelujemo z društvom vinogradnikov, s katerim izvajamo degustacije vin, s čebelarskim društvom, ki pripravi predstavitev in pokušino medu, vključili smo društvo podeželskih žena Mirna Peč, ki ponuja mirnopeške štruklje, in vsa ta društva predstavljajo dodano vrednost celotnega muzeja. Veseli smo, da so tudi občani sprejeli muzej za svojega in se z njim tudi s ponosom pohvalijo.«
Ko je beseda nanesla na obiskovalce, je Ljudmila priznala, da jih je obisk in pozitivno presenetil, saj je v času dobrih dveh let in pol ob vseh zaprtjih in omejitvah muzej vseeno obiskalo več kot 23 tisoč ljudi. Prihajajo iz vseh krajev Slovenije in tudi iz tujine – npr. iz nemško govorečih dežel, mnogi obiskovalci so izseljenci iz Avstralije, ZDA, pa tudi drugi obiskovalci iz Evrope. »Še poseben naval se je zgodil letos ob začetku poletja, ko so se odprle tudi kulturne ustanove, in letošnji poletni čas je pri nas res dobro zaseden. Če iščemo v tej nesrečni koroni tudi kaj pozitivnega, mi sami zaznavamo veliko večji obisk družin v zadnjem letu in pol, kar pomeni, da je res več ljudi naokoli po Sloveniji in načrtujejo, kaj se da videti in spoznati tudi v Sloveniji.«

M. Erjavec, Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. (Na obisku), v: Ognjišče 9 (2021), 76-78.

Kempcan Tomaz1

Edvard Kocbek

Kempcan Tomaz1* 27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici, † 3. november 1981, Ljubljana

(*ob obletnici) Edvard Kocbek je bil sin Prlekije, rojen v Sv. Juriju ob Ščavnici, nekdanjem Vidmu. O svojem življenju in delu je spregovoril v dolgem razmišljanju Kdo sem?, ki ga je bral 27. aprila 1967 v tržaškem Kulturnem domu. Kljub temu, da so doma “tolkli revščino”, je imel na otroštvo prav lepe spomine. Ko je začel hoditi v šolo, je postal ministrant, zvonar in deklamator, “očetu sem bil v pomoč pri cerkvenih opravilih, cerkev mi je bila domača kakor rojstna hiša ali hiša sosedov”. Edi je odšel na mariborsko klasično gimnazijo, zatem je bil nekaj časa gimnazijec na Ptuju, zadnja dva gimnazijska razreda pa je končal spet v Mariboru. Po maturi se je odločil za študij bogoslovja, pred koncem drugega letnika pa je izstopil in odšel študirat romanistiko v Ljubljano, prevzel uredništvo lista Križ na gori, ki se je kasneje preimenoval v Križ, sodeloval je tudi pri reviji Dom in svet.
Mladi kristjani, ki so bili vključeni v to gibanje, so si prizadevali za to, da so v enotni viziji spajali združenje vseh Slovencev, politično samostojnost, novo družbeno in medčloveško ureditev. Predvsem pa smo se z živo vero vračali k evangeliju in več krat prijeli za bič, s katerim je Jezus pregnal iz templja računarje in mešetarje. “Bili smo uporniki, ki smo zavračali zgolj zunanjo prakso, mrtve oblike življenja, nemoč verovanja in sterilnost organizacij,” je povedal leta za Ognjišče.Leta 1934 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Zemlja, s katero je dokazal svojo veliko pesniško moč ter nakazal novo smer tako imenovanega duhovnega oziroma magičnega realizma. Tudi kasneje je bila poezija najmočnejši izraz njegovega literarnega ustvarjanja.
S svojimi spisi je Kocbek že pred drugo svetovno vojno spodbujal k dejavnemu sodelovanju pri reševanju slovenskega narodnega vprašanja. Kmalu po ustanovnem sestanku OF se je vključil v njeno delovanje in bil kot predstavnik krščanske skupine od avgusta 1941 do konca vojne član Izvršnega odbora OF. “Osvobodilni fronti se je pridružil v iskrenem prepričanju, da bodo v njenem programu kot stalnice ostale narodna osvoboditev in združitev, socialno pravična družbena ureditev, enakopravnost koalicijskih skupin in njih svetovnih nazorov. V resnici pa so se stvari razvijale precej drugače,” je zapisal Joža Mahnič, ki je ta dogajanja spremljal od blizu.Spomladi 1942 je Kocbek odšel v partizane. Iz partizanskih let so v knjižni obliki izšli njegovi trije dnevniki: Tovarišija (1949), Slovensko poslanstvo (1964) in Listina (1967).

Leta 1951 je izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum; ki je sprožila krivične ocene in je bila (težko pričakovani) povod, da so ga upokojili in prisilili k umiku iz političnega življenja. Silovite politične obsodbe je bil deležen zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem Rogu po že končani vojni v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku Edvard Kocbek, pričevalec našega časa (Trst 1975).

več:
F. Bole, Edvard Kocbek: “Življenje je fantastično!” Ljudje in dogodki naših dni, v: Ognjišče 9 (1974), 6-10.
S. Čuk, Edvard Kocbek: Obletnica meseca, v: Ognjišče 9 (2004), 70-71.

nekaj njegovih verzov in razmišljanj:

  • Edina veličina leži v neprenehni, vsakdanji zvestobi, ki z njo izpolnjuješ svojo nalogo – in v blaženosti, ki jo nudi izpolnjena naloga.
  • Pojem hvalo vedno novi resnici, kakor čista nevesta nas ljubi, gremo za njo in je ne moremo dohiteti.
  • Kdo se ob besedi kruh še oveda čudežne poti od pšeničnega zrna do pomladanske setve in poletne žetve do mlinskih kamnov in do moke, ki jo utestimo in v peči spečemo kot kruh?
  • Besedo kruh lahko izgovorimo nemarno kakor pek, ali strastno kakor človek za časa hude lakote ali z zavestnim smislom kakor duhovnik sredi maše.
  • Nikoli doslej se obstoj Boga in bližnjika ni tako zamajal v človeku kakor danes in nikoli doslej ju nismo odkrivali tako elementarno in povezano kakor danes, kot bitji, ki najbolj ogrožata naš jaz, in kot sili, ki ju ni mogoče premagati drugače kakor z ljubeznijo.
  • Življenje vseh ljudi postaja vedno bolj tehnično, avtomatično in notranje nerodovitno. Ljudje živijo vedno bolj brez notranje razsvetljenosti, brez milosti, brez prave žalosti in veselja.
  • Čim manj je v človeku vere, tem več je zunanje sile; čim več je v človeku vere, tem več ljubezni je okrog njega.
  • Jezusov evangelij nosi v sebi navdih, da more sleherni v absolutno prihodnost verujoči človek sleherni trenutek svojega življenja vedno na novo začeti svoje življenje. To je moja radost.
  • V človeštvu obstoji strahovito nesorazmerje med velikanskim tehničnim znanjem, med znanjem o pomočkih in pošastno nevednostjo o bistvih in ciljih življenja.
  • Jezusov evangelij nosi v sebi navdih, da more sleherni v absolutno prihodnost verujoči človek sleherni trenutek svojega življenja vedno na novo začeti svoje življenje. To je moja radost.
  • Dokler čutim, da moje ljubljeno bitje še ni podvrženo meni, nisem srečen. Če se mi pa podvrže in se mi vda, prav tako nisem srečen. Glavna naloga, ki naj jo človek reši v ljubezni, je vprašanje svobode.
  • Človek, ki jasno in čisto gleda sam nase, ne more nikoli izgubiti ravnotežja … Človek mora iz dneva v dan težiti za resničnostjo in skladjem.

 

pripravlja Marko Čuk