iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Ker smo ustvarjeni po Božji podobi in podobnosti, no­simo v sebi odsev Njegovega veličastva.

Od neštetih ciljev, ki si jih lahko zadam v življenju, zagotovo nikoli ne bom bližje resnici, kot če poskušam biti to, kar sem sam.
Če smo iskreni, lahko vse človeške katastrofe pripišemo uničujoči izdaji samega sebe, svoje prave identitete.

Kaj pomeni izdati samega sebe?
Poglejmo priliko o izgubljenem sinu:
»Šel je vase in dejal: “Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj.”«
“Iti vase” je za tega fanta pomenilo ponovno odkriti samega sebe kot sina dobrega očeta. A če prilika pravi, da je “šel vase”, to pomeni, da je bil prej nekje drugje!

Zakaj šesti dan govorimo o človekovi pravi identiteti? Ali ima lahko še kakšno drugo?

Obstajata vsaj dva “jaza” – pravi in lažni.
Cilj našega potovanja v tej knjigi je, da bi se znebili “lažnega jaza”. Vse naše prizadevanje – od priznavanja začetnih danosti, sprejemanja prednostnih nalog in omejitev in razločevanja med navdihi in sugestijami, do učinkovite uporabe Božjih milosti in obračanja ponižanj v naše dobro – je del napornega potovanja k samemu sebi. To potovanje poteka pod budnim, a prizanesljivim očesom Boga, ki se mu smilimo zaradi naše nezvestobe temu, kar nam je dal, in naše zaslepljenosti z lastno ‘slavo’.

Res je, zelo lepi smo! To je gibalo našega veselja do življenja in vir ljubezni do tistih, ki nas obdajajo.

Krščanska vera temelji na logiki, ki izhaja iz najboljše antropologije: če se je bil Kristus pripravljen za nas učlovečiti, trpeti, umreti in vstati, to pomeni, da ne moremo biti tako grdi.

Ustvarjeni smo po Božji podobi in podobnosti in zato obdarjeni s slavo, ki je Bogu podobna in nosi njegovo podobo.(…)  Moj “pravi jaz” ni stvar mojih zaslug, mojega truda ali strategije. Moje življenje je Božje delo. Bog me ljubi vnaprej – prednastavljeno. To je moja identiteta … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

»Bog je rekel: “Naredimo človeka po svoji podobi, po naši podobnosti: naj gospoduje ribam morja in pticam neba, živini, vsem zverem polja in vsej laznini, ki lazi po zemlji.” Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril. (…)
Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: “Plodita se in množita, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!”

Prišli smo do zadnjega dela našega potovanja, katerega cilj je usposobiti se za duhovno razločevanje, da bi lahko svoje življenje gradili na trdnih krščanskih temeljih. To je vrhunec opravljenega potovanja, vendar nam brez doslej prehojene poti kaj malo koristi. (…)
Pravzaprav je glavna tema šestega dne naše poveličanje. Kot da bi nam Bog želel pokazati, da se je naše potovanje izplačalo.

Potem ko nam pisec pove, da je Bog “ustvaril človeka po svoji podobi”, to ponovi še dvakrat, kot da bi nam to želel vcepiti v glavo: “po Božji podobi ga je ustvaril, moža in ženo ju je ustvaril”. Po tem poetičnem pojasnilu pripovedovalca Bog izreče drugo besedo. Tako kot peti dan je to blagoslov, ki daje rodovitnost:
»Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: “Plodita se in množita, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji!”«

Ta blagoslov vsebuje dva nova in zelo pomembna vidika: prva človeka naj ne bosta le rodovitna, ampak naj si tudi podvržeta zemljo in gospodujeta drugim živim bitjem.
Kar je Bog napovedal že v prvi besedi, zdaj ponavlja: naročilo, naj gospodujeta drugim bitjem, ponovi dvakrat.

Bog ustvari človeka po svoji podobi in podobnosti, jima naroči, naj gospodujeta zemlji in živim bitjem ter se množita z rojevanjem novega življenja.
To so torej trije vidiki, ki smo jih v življenju prejeli kot popotnico.
Lahko si jih predstavljamo kot izhodišče, pot in cilj, ki ga moramo doseči.

Imamo svoj izvor (Boga, po čigar podobi smo bili ustvarjeni), pot, ki jo moramo prehoditi (gospodovanje vsemu stvarstvu), in svoj cilj (rojevati oziroma posredovati življenje drugim).
Tu je pot, ki jo moramo opraviti, da bi razumeli sebe.. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kdor se ne nauči sprejemati in ceniti svojih ponižanj, ne bo duhovno nikoli napredoval. Zanj bo duhovnost vedno samo teorija. Morda bo novo življenje razumel abstraktno, vendar ga ne bo živel.
Izrael je prvo poglavje Geneze napisal po izkušnji ponižujočega izgnanstva in zatiranja s strani drugih narodov. Tako je prišel do globoke modrosti, ki ni od tega sveta in mu je razkrila njegovo pravo lepoto, ki jo opeva v tem besedilu.

Kakšno vajo nam torej priporoča prvi del šestega dne?
Premišljevanje o “svetih” ponižanjih oziroma dogodkih, ki so nam pokazali, kdo smo v resnici in nas postavili na naše pravo mesto. Koristno je, da se nanje večkrat spomnimo in si jih morda zapišemo.

Predvsem ne smemo pozabiti dogodkov, v katerih je Bog hudo, ki nam je bilo storjeno – ali se nam je tako vsaj zdelo – obrnil v dobro.

Kadar me čez dan razjezi kaj nepredvidenega ali neprijetnega, moram skoraj vsakič pred spanjem Bogu priznati, da mi je to koristilo in da je njegov načrt boljši od mojega. Takih primerov je bilo že nešteto.
Gre za manjše in večje “pashe” oziroma vstajenja, ki so v našem življenju kot spomeniki Božje vsemogočnosti.

Zato je dobro sproti beležiti ponižanja in tudi to, kako so nam koristila.

Kaj pa ponižanja, ki se nam zdijo zavita v temo in njihovih sadov še ne vidimo?
Nedoumljivi Božji načrti se uresničujejo ob svojem času, zato moramo pogosto počakati na velikonočno vstajenje, pred katerim sta veliki petek in sobota. Božja ura namreč teče v skladu s časom in potrebami nebeškega kraljestva, ne pa v ritmu naše nestrpnosti.

Po drugi strani nam vedno koristi posvet z nekom, ki ima trdno vero in nas dobro pozna. Pravzaprav bi morali, kot že rečeno, vse v tej knjižici priporočene vaje opravljati pod duhovnim vodstvom.

Povzetek vsega je: če sem odkril, da so mi razne življenjske zaušnice koristile in da je zlo, ki sem ga bil po krivem deležen, Bog obrnil v moje dobro, me nobena taka stvar več ne prestraši in lahko gradim na trdnih temeljih.
Vsako ponižanje, ki ga sprejmem, pripomore k mojemu duhovnemu napredku.

»Kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Poznamo pa tudi druga, nezaslužena ponižanja, ki so duhovno najbolj blagodejna, kadar jih voljno sprejmemo.
Če smo pri zasluženih ponižanjih poklicani narediti preskok od laži k resnici, gre pri nezasluženih za preskok od naših del k Božjim.
Pri ponižanjih, ki se nam zdijo nepravična – ta so praviloma redka – moramo vedno preveriti, ali so res takšna. Pogosto se namreč izkaže, da je to, kar smo sprva doživljali kot krivično, v resnici povsem upravičeno in da nismo nikakršna žrtev.
Včasih so potrebna leta, preden spoznamo, da je bilo neko ponižanje, ki se nam je zdelo krivično, povsem zasluženo in dobrodošlo.

Zato moramo pri tolmačenju takih dogodkov paziti, da se ne bi smilili samemu sebi. Marsikateri boleči dogodek izpred let danes vidim v drugačni luči kot takrat in vem, da še zdaleč nisem bil takšen jagenjček, kot sem si domišljal. Lahko rečem, da so mi ponižanja, ki sem si jih največkrat pridelal sam, pomagala duhovno zoreti. Poslala mi jih je Božja previdnost.
In tu je bistvo.

Čeprav tudi nezaslužena ponižanja doživljamo kot zlo in jih večinoma zavračamo ter obsojamo tiste, po katerih prihajajo, so sestavni del Gospodovega načrta za nas.
Kadar koli se znajdemo na razpotju pred nekim ponižanjem, nas vedno znova – kot GPS med vožnjo v avtu – nagovarja glas evangeljskega navigatorja:
»Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki stopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«

Večina ljudi raje izbere prostorno pot, ki vodi proč od ponižanj, le redki pa vstopijo skozi ozka vrata in se podajo na tesno stezo.
Da bi lahko to storili, moramo verovati, da ta pot v vsakem primeru vodi k odrešenju, in da je vsemogočni Stvarnik vsega naš Oče. Zavedati se moramo, da je naša zgodovina prežeta s skrivnostjo: čeprav se popolnoma svobodno odločamo, vse ostaja v njegovih rokah. Bog lahko tudi zlo obrne v dobro in iz prahu obudi življenje. Zato vem, da bo moj Oče – če mi nekdo dela hudo – to obrnil v moje dobro. Ne bo me izpustil iz svojega naročja.
In zato se lahko mirno pustim gristi mikroorganizmom.

Takrat lahko Bog v meni naredi največja dela. Šele ko sem povsem nemočen, mu končno pustim, da svobodno deluje.
Bog mi je najlepše darove dal po rokah tistih, ki so me prizadeli. S tem me je hotel pripraviti predvsem do tega, da bi se namesto na svoje sile začel zanašati na Njegovo moč. Da bi skočil v njegovo naročje in tam počakal na uresničitev njegovega načrta.

Mar to pomeni, da moramo – tudi kadar se nam ali drugim dogaja krivica –, prepustiti Bogu, da uredi stvari na svoj način in ob svojem času?
Da! Do te modrosti pridemo na podlagi izkušnje, da lahko Bog iz vsake smrti potegne življenje in v vsaki temi prižge luč – skratka, da lahko ustvarja iz niča.

Gre za nekakšno doživetje vstajenja, ki je nepogrešljivo za naš duhovni razvoj.
Vsako jutro lahko vstopimo v vstajenjsko razsežnost svojega življenja in vsak dan doživimo Božjo moč. Izkusiti in podoživeti moramo resničnost besede šestega dne: »naj zemlja rodi živa bitja«, da lahko iz nežive zemlje pride novo življenje. Ponižanja, ki nas postavljajo na trdna tla, obrezujejo in križajo, lahko izkoristimo v svojo korist tako, da se izročimo Bogu in ga s tem na nek način primoramo, da opravi svoje delo.
Nekaterim bralcem, zlasti tistim z velikim egom, se to zdi nerazumljivo. A tu ni česa pojasnjevati. Tu je treba preprosto umreti sebi. Tistim pa, ki se branijo z osnovnim vprašanjem: “Kaj pa, če Boga sploh ni?” bi odgovoril takole: “Da bi to izvedeli, moramo najprej verovati, in ne obratno. Da bi to izkusili, moramo zaupati.” … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kje pa se naučimo tega “skakanja” onkraj smrti? Omenjeni življenjski pojav bi lahko primerjali s procesom gnitja v botaniki, ki se začne s kaljenjem semena. Takoj ko ga vržemo v zemljo, ga napadejo in začnejo gristi v njej navzoči mikroorganizmi. Zdi se, da bo klijoče seme umrlo in propadlo … toda ne! Ravno po zaslugi teh malih zajedavcev, svojih sovražnikov, seme vzkali in se spremeni v drugačno obliko življenja.
Nastane rastlina, novo življenje. To, kar je bilo videti kot katastrofa, je v resnici pasha.

Jezus to pove še nazorneje:
»Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.«
Tako iz nečesa, kar nas uničuje, vzklije novo življenje. Govorim predvsem o ponižanjih, ki nam lahko pomagajo pri duhovni rasti, čeprav, to je treba poudariti, ne samodejno. So priložnost, ki jo lahko izkoristimo ali pa tudi ne. Večkrat je ne.

Čemu so ponižanja koristna? Zato ker nas prevzgajajo in nam dajejo moč, da začnemo znova.

Ponižanja so priložnost za urjenje v spolnjevanju Božje volje in vnaprejšnje okušanje vstajenja.
Kako to?

Poznamo več vrst ponižanj, na splošno pa jih delimo na tista, ki smo si jih zaslužili, in tista, ki si jih nismo.

Tipična in najpogostejša ponižanja so zaslužena. So trenutek resnice, ko nas ta udari po nosu in nam pokaže našo pravo veljavo. Spremlja jo boleče spoznanje o lastni precenjenosti, ki je sorazmerno z utvaro, ki smo si jo naredili o sebi. Padec iz zablode o vsemogočnosti je vse prej kot prijeten.

Vsako ponižanje, naj bo še tako boleče, je blagodejno, ker odpira vrata spremembam in pogosto razblini še eno utvaro – o naši nedolžnosti. Čeprav je odkritje nekega greha neprijetno, je obenem milost, ki omogoča začetek ozdravljenja od njega. Koristno je, da ta blagodejna bolečina traja nekaj časa. Gorje tistim, ki proti njej uporabljajo analgetike! Kdor svoje na novo odkrite napake prehitro odrine v pozabo, zamudi priložnost, da bi se iz njih nekaj naučil, in prepušča svojo dušo nadaljnji gnilobi.

Zame je dobro, da okusim grenkobo ponižanja, ki je posledica mojega bedastega napuha. Koristno je, da pridejo na dan pomanjkljivosti, ki sem jih skrival, morda celo pred sabo. Da bi prišli do modrosti, potrebujemo grenka soočanja z resnico. Resničnost prizadene samo tiste, ki živijo zunaj nje. Edino, kar v ponižanjih trpi, je naš napuh. Ponižanja nam pokažejo, kakšni smo v resnici in nič drugega.
Kako dobro nam denejo! So najučinkovitejše sredstvo proti življenju na oblakih!

Res pa je, da nas ponižanja, ko nas doletijo, na nek način ubijejo: zahtevajo, da sprejmemo resnico in umremo sebi. Seveda jih lahko tudi zavrnemo. To počnemo predvsem na dva načina: tako, da še naprej vztrajamo v svojih utvarah in valimo krivdo na nekoga ali nekaj drugega, ali pa z otročjim protestiranjem, “da se te igre ne gremo več”, kar je izraz samoljubja. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Zadnje Božje dejanje pred stvarjenjem človeka – moža in žene – nam predstavi kopenske živali kot njune sopotnike na zemeljskem potovanju.
Gre za preskok od neživega k živemu, iz neorganskih mineralov v žive organizme. (…) Toda Bog kasneje človeku oznani tudi strašne posledice njegove neposlušnosti: da se bo po trdem življenju na njemu sovražni zemlji povrnil v prah, iz katerega je prišel. Greh, ki ga Geneza predstavlja kot glavni vir človeške nesreče, povzroči katastrofalno preobrazbo oziroma propad vseh stvari. Človek z grehom pretrga odnose z Bogom in drugimi. Izgubi Božjo milost in svoje dostojanstvo. Njegovo življenje se spremeni v gnusobo.

Greh zastira prelepo panoramo človeškega življenja, blati lepoto, posiljuje nedolžnost, spreminja čiste in plemenite namere v umazana, sebična in podla dejanja, navdaja srce z napuhom, obsedenim hlepenjem po imetju, negotovostjo in tesnobo. Greh vedno bolj razkraja družbo, ki ga ne priznava in živi brez vseh moralnih zadržkov.

Zato prvi del šestega dne zveni kakor angelovo veselo oznanilo, da je mogoč tudi obratni proces: da lahko iz prahu smrti vstanemo v novo življenje.
Čeprav je res, da smo z grehom spremenili življenje v smrt in se po Adamu vračamo v prah, je še bolj res, da lahko iz prahu dvignemo svoje oči k novemu Adamu, Jezusu Kristusu. Prah tako ni več končna postaja minljivega življenja, ampak prehod v neminljivo. Iz prahu v vstajenje.

Čeprav je naše biološko telo zapisano razkroju in “vrnitvi v prah”, nas pred obupom varuje vera v vstajenje in novo neminljivo telo, ki ga bomo prejeli. Gre za skrivnost, ki jo kristjani obhajamo na pepelnično sredo, s katero se začne postni čas. Ta doseže svoj vrhunec z velikonočnimi prazniki in se dopolni z binkoštmi.

Po obilnem razsvetljenju Svetega Duha, ki mi ga Bog naklanja kljub moji veliki nevrednosti, vedno jasneje spoznavam, da lahko zmagam samo z umiranjem samemu sebi. Le tako lahko obrodim kakšen sad in z drugimi ohranjam občestvo dobrin.
In, začuda, se kljub temu ‘umiranju’ počutim bolj živega, uresničenega in samemu sebi podobnega kot kdaj koli.

Na neki način vstajam od mrtvih. Pred vstopom v to smrt se izročim nebeškemu Očetu in Kristusu v zaupanju, da mi bo v zameno za moje dal svoje življenje. Šele tedaj odkrijem, da je bila tista smrt, ki sem se je v svoji sebičnosti tako bal in se je branil, v resnici le začetek novega življenja, ki ga že okušam; in to življenje z okusom večnosti ni moje, ampak Božji dar. Taka smrt res ni izguba, ampak dobiček. Splača se uriti v takem umiranju.  … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Vsako blagoslovljeno življenje ima svojo vrsto, svoj ‘kroj’. Da bi lahko varno hodili naprej, se moramo naučiti prepoznavati stalne, ponavljajoče se milosti v svojem življenju.
Ko imam pred seboj dokaze, da Bog zvesto in ob pravem času posega v moje življenje, lahko mirno, brez tesnobe uresničujem svoje prioritete in čakam na Njegov naslednji obisk.

Vsi moramo prepoznati edinstvene milosti, ki nam jih daje Bog, in hoditi po poti, ki nam jo kažejo.
Gospod Jezus pravi:
»Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi okrog podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«
Dan označuje pot svetlobe in dobrih del, ki jih je Bog naredil z nami, pa tudi konkretnih priložnosti za odrešenje, ki nam jih ponuja v naši zgodovini. Noč pa označuje vse tisto, kar ni “po naši vrsti”, kar ni naše, ne glede na to, ali je dobro ali slabo.
Pri očenašu pravimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Ne prosimo ga za kruh na splošno, ampak za svojega.

Uživati svoj kruh je pot blagoslovljenega življenja.
Dobro se ne dogaja po naključju in, ponovimo, Bog svojih milosti ne daje zaman.
Zato sprejmimo njegove darove in hodimo po čudoviti poti, ki nam jo je začrtal.
Če hodim po “svoji” poti, me kar nese naprej, če pa hodim po poti, ki ni “moja”, se spotikam in padam.
Po poti, ki ni “moja”, hodim sam, a se kmalu utrudim in naposled omagam.

Če pa v poslušnosti Bogu hodim po “svoji” poti, On hodi z menoj in me blagoslavlja. …. (konec 5. poglavja)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Poglobimo se v sporočilo petega dne; življenje “po njih vrstah”. Tu gre za moje konkretno življenje, ki ga moram spoštovati in ceniti z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi vred.
Če želim zaživeti drugače, moram odpreti oči za dobro v svojem življenju. Na primer tako, da pred spanjem naredim inventuro dobrega, ki sem ga ta dan doživel.

Kljub vsej svoji zmedenosti, slabostim in napakam moramo odkriti, da smo v življenju prejeli veliko lepega, nešteto milosti, darov, razsvetljenj in navdihov. In jih še naprej, neprestano.
Še enkrat lahko v roke vzamemo papir in svinčnik ter začnemo zapisovati milosti in blagoslove, ki smo jih bili in smo jih še deležni. Potrebujemo pa neka merila, da jih bomo lahko prepoznali.

Pri tem nam bo v pomoč besedilo:
»In Bog jih je blagoslovil in rekel: “Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.” In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.«

Blagoslov in rodovitnost sta v tesnem sorodu. Biti blagoslovljen pomeni biti ploden. Sad blagoslova je pomnožitev življenja.
Če se iskreno zazremo v svojo zgodovino, bi morali prepoznati milostne dogodke, ki so nas poživili in ‘oplodili’, da smo lahko prejeto življenje posredovali naprej.
Izuriti se moramo v prepoznavanju najrazličnejših blagoslovov in milosti v vseh njihovih razsežnostih. To seveda zahteva sposobnost razločevanja, ki jo je treba razvijati od otroštva naprej. Z vztrajnim urjenjem, ne čez noč, bomo lahko sestavili obsežen seznam blagoslovov, milosti, darov in drugih znamenj Božje navzočnosti v našem življenju.

In tako pridemo do najvažnejšega vprašanja: Zakaj pa? Zato, da bi prepoznali stalnice v svojem življenju. Vse milosti in darovi, ki jih prejemam, imajo nek skupni imenovalec, neko stalnico – in to je moja ‘vrsta’!
Z razločevanjem lahko prepoznam neko stalnico, nek dosleden način, s katerim Bog posega v moje življenje in me odrešuje. S svojimi milostmi me ohranja na poti odrešenja. Zato lahko vzkliknem: “Gospodova pota so ravna, in ne protislovna. Večno je njegovo usmiljenje!”

Če želim svoje življenje postaviti na trdne temelje in začeti znova, se moram osredotočati na to, kako me Bog odrešuje.
Nekdo je rekel, da se nam Bog približuje kot znanec in na načine, ki jih lahko prepoznamo. Gospodov duh vstopa v vsako srce na svojstven način.

Pogosto, zlasti kadar sem malodušen, si pomagam tako, da se ozrem nazaj in si prikličem v spomin prejete milosti, znamenja Božje dobrotljivosti in trenutke, ko sem se pustil najti Očetu. To mi vedno dobro dene in da novo moč.
Za srečen zakon bi moral vsak par sestaviti nekakšen veseli ‘dekalog’ oziroma seznam najlepših skupnih trenutkov in znamenj Božjega posredovanja. Teh se morata zakonca vedno znova spominjati in se iz njih učiti.
Spominjanje na prejeto dobro nam dobro dene in pogosteje kot se tega spominjamo, bolje se počutimo. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Vso potrebno opremo za potovanje torej že imamo. Naše življenje je že blagoslovljeno, moramo ga samo sprejeti. In potem se lahko končno odpravimo iskat to, kar je … razmišljajmo o stvareh, ki smo jih doslej prejeli in si jih zapisujmo. Seznam bo vedno daljši. Pomembno je, da si ga večkrat preberemo, o njem premišljujemo in se pogovarjamo z Bogom v molitvi. To ne bo koristilo le nam, ampak tudi tistim okoli nas.

Lepo je odkrivati stvari, ki jih imamo, in se zanje zahvaljevati.
Prijetno je slišati očeta ali mater, ki rečeta svojemu otroku, da jima je s svojim prihodom na svet polepšal življenje, oziroma ženo ali moža, sestro ali brata, ki si povedo, da so Bogu hvaležni drug za drugega. Kakor majhni otroci, ki se veselijo drobnih stvari … ki pa še zdaleč niso nepomembne!

Videl sem srečne Afričane in vsega naveličane Švede. Prvi lahko garajo od jutra do večera, pa nikoli ne bodo imeli niti tretjine tistega, kar dobijo drugi, ne da bi mignili s prstom. Prvi znajo ceniti stvari, ki jih mi mečemo proč, in ničesar ne zavržejo. Drugi pa v svojem preobilju mečejo proč lastno življenje.

S tem nočem obsojati nikogar. Želim le opozoriti na to, da če lahko bolnik z ALS-om sprejema življenje kot čudovito pustolovščino, ga lahko tudi vsi ostali.

Zdaj pa se posvetimo drugi besedi, ki jo Bog izreče peti dan: blagoslovu.
Zakaj je to za nas pomembno?
Zato, ker moramo – če resnično želimo stopiti na pot osebne prenove – tudi sami nekaj narediti. To smo ugotovili že prvi dan, ko smo rekli, da je dober kuhar tisti, ki zna pripraviti okusno jed iz sestavin, ki jih najde v svojem hladilniku. S tem primerom smo želeli poudariti, da nikoli ne smemo prezirati svoje revščine, ker želi Bog prav v njej in v našem kaosu narediti nekaj dobrega.

Zdaj pa smo prišli do naslednje faze, kjer ne gre več le za to, da sprejmemo svojo revščino, ampak za to, da prepoznamo tudi svoje bogastvo in se ga oklenemo. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

»Znam biti reven in znam biti v obilju …«, pravi sv. Pavel, ko govori o šoli, ki ima le malo učencev – o šoli hvaležnosti.
Da bi lahko cenili in bili hvaležni za to, kar imamo, se moramo najprej znebiti žalosti, ki je za vzhodno Cerkev ena izmed osmih glavnih grehov – poleg sedmih, ki jih pozna tudi zahodna.
Razlikujemo dve vrsti žalosti (»… žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča smrt.« – sv. Pavel) (…) Prvo spremlja želja, da bi bolj ljubili, druga pa je “svetna”, ki jo povzročajo maliki tega sveta oziroma nezadovoljena želja po posesti.

Glede na to, da je peti dan, dan prvega blagoslova, lahko ta del naše poti izkoristimo za to, da se odpremo hvaležnosti, ki je nasprotje žalosti.
Papež Frančišek v svoji okrožnici Veselje evangelija ošvrkne številne kristjane, ki imajo v srcu vse prej kot hvaležnost, kljub temu da so od Boga prejeli nešteto milosti, tako kot devet od desetih gobavcev v Lukovem evangeliju.
»Tako nastaja največja nevarnost, “sivi pragmatizem cerkvene vsakdanjosti, kjer na videz vse poteka v redu, v resnici pa vera peša in se utaplja v malodušju”. Nastaja pokopališka psihologija, ki postopno spreminja kristjane v muzejske mumije. Razočarani nad resničnostjo, nad Cerkvijo ali nad samim seboj, kristjani živijo v stalni skušnjavi, da bi zapadli v žalost, ki se polasti srca kakor “najdragocenejši od demonovih napojev”. Kristjani, poklicani, da bi prinašali luč in življenje, pustijo, da jih končno očarajo stvari, ki porajajo samo temo in notranjo utrujenost ter slabijo apostolsko gorečnost. Iz vseh teh razlogov si upam vztrajati: Ne pustimo si vzeti veselja evangeliziranja!«

Po papeževih besedah ta sladka žalost oziroma samopomilovanje povzroča pokopališko psihologijo.
Zato si mi tu prizadevamo ustvariti živahno vzdušje oziroma psihologijo.
V ta namen je koristno, če se vsak večer zamislimo nad tem, kar smo ta dan prejeli. Za mlade bo morda dovolj, če bodo prepoznali vsaj tri pozitivne reči, čeprav sem prepričan, da jih bodo tudi na najslabši dan ob iskrenem premisleku našli še več. Tako se bomo postopoma naučili prepoznavati skrito dobro tudi v stvareh, ki so na prvi pogled tragične. Včasih moram to osnovno vajo priporočiti tudi duhovnikom, ki se predajajo žalosti in nehvaležnosti. Čeprav so obdani z milostmi, so se razvadili godrnjati … godrnjanje pa je hudičeva molitev.  …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)