iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kje pa se naučimo tega “skakanja” onkraj smrti? Omenjeni življenjski pojav bi lahko primerjali s procesom gnitja v botaniki, ki se začne s kaljenjem semena. Takoj ko ga vržemo v zemljo, ga napadejo in začnejo gristi v njej navzoči mikroorganizmi. Zdi se, da bo klijoče seme umrlo in propadlo … toda ne! Ravno po zaslugi teh malih zajedavcev, svojih sovražnikov, seme vzkali in se spremeni v drugačno obliko življenja.
Nastane rastlina, novo življenje. To, kar je bilo videti kot katastrofa, je v resnici pasha.

Jezus to pove še nazorneje:
»Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.«
Tako iz nečesa, kar nas uničuje, vzklije novo življenje. Govorim predvsem o ponižanjih, ki nam lahko pomagajo pri duhovni rasti, čeprav, to je treba poudariti, ne samodejno. So priložnost, ki jo lahko izkoristimo ali pa tudi ne. Večkrat je ne.

Čemu so ponižanja koristna? Zato ker nas prevzgajajo in nam dajejo moč, da začnemo znova.

Ponižanja so priložnost za urjenje v spolnjevanju Božje volje in vnaprejšnje okušanje vstajenja.
Kako to?

Poznamo več vrst ponižanj, na splošno pa jih delimo na tista, ki smo si jih zaslužili, in tista, ki si jih nismo.

Tipična in najpogostejša ponižanja so zaslužena. So trenutek resnice, ko nas ta udari po nosu in nam pokaže našo pravo veljavo. Spremlja jo boleče spoznanje o lastni precenjenosti, ki je sorazmerno z utvaro, ki smo si jo naredili o sebi. Padec iz zablode o vsemogočnosti je vse prej kot prijeten.

Vsako ponižanje, naj bo še tako boleče, je blagodejno, ker odpira vrata spremembam in pogosto razblini še eno utvaro – o naši nedolžnosti. Čeprav je odkritje nekega greha neprijetno, je obenem milost, ki omogoča začetek ozdravljenja od njega. Koristno je, da ta blagodejna bolečina traja nekaj časa. Gorje tistim, ki proti njej uporabljajo analgetike! Kdor svoje na novo odkrite napake prehitro odrine v pozabo, zamudi priložnost, da bi se iz njih nekaj naučil, in prepušča svojo dušo nadaljnji gnilobi.

Zame je dobro, da okusim grenkobo ponižanja, ki je posledica mojega bedastega napuha. Koristno je, da pridejo na dan pomanjkljivosti, ki sem jih skrival, morda celo pred sabo. Da bi prišli do modrosti, potrebujemo grenka soočanja z resnico. Resničnost prizadene samo tiste, ki živijo zunaj nje. Edino, kar v ponižanjih trpi, je naš napuh. Ponižanja nam pokažejo, kakšni smo v resnici in nič drugega.
Kako dobro nam denejo! So najučinkovitejše sredstvo proti življenju na oblakih!

Res pa je, da nas ponižanja, ko nas doletijo, na nek način ubijejo: zahtevajo, da sprejmemo resnico in umremo sebi. Seveda jih lahko tudi zavrnemo. To počnemo predvsem na dva načina: tako, da še naprej vztrajamo v svojih utvarah in valimo krivdo na nekoga ali nekaj drugega, ali pa z otročjim protestiranjem, “da se te igre ne gremo več”, kar je izraz samoljubja. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Zadnje Božje dejanje pred stvarjenjem človeka – moža in žene – nam predstavi kopenske živali kot njune sopotnike na zemeljskem potovanju.
Gre za preskok od neživega k živemu, iz neorganskih mineralov v žive organizme. (…) Toda Bog kasneje človeku oznani tudi strašne posledice njegove neposlušnosti: da se bo po trdem življenju na njemu sovražni zemlji povrnil v prah, iz katerega je prišel. Greh, ki ga Geneza predstavlja kot glavni vir človeške nesreče, povzroči katastrofalno preobrazbo oziroma propad vseh stvari. Človek z grehom pretrga odnose z Bogom in drugimi. Izgubi Božjo milost in svoje dostojanstvo. Njegovo življenje se spremeni v gnusobo.

Greh zastira prelepo panoramo človeškega življenja, blati lepoto, posiljuje nedolžnost, spreminja čiste in plemenite namere v umazana, sebična in podla dejanja, navdaja srce z napuhom, obsedenim hlepenjem po imetju, negotovostjo in tesnobo. Greh vedno bolj razkraja družbo, ki ga ne priznava in živi brez vseh moralnih zadržkov.

Zato prvi del šestega dne zveni kakor angelovo veselo oznanilo, da je mogoč tudi obratni proces: da lahko iz prahu smrti vstanemo v novo življenje.
Čeprav je res, da smo z grehom spremenili življenje v smrt in se po Adamu vračamo v prah, je še bolj res, da lahko iz prahu dvignemo svoje oči k novemu Adamu, Jezusu Kristusu. Prah tako ni več končna postaja minljivega življenja, ampak prehod v neminljivo. Iz prahu v vstajenje.

Čeprav je naše biološko telo zapisano razkroju in “vrnitvi v prah”, nas pred obupom varuje vera v vstajenje in novo neminljivo telo, ki ga bomo prejeli. Gre za skrivnost, ki jo kristjani obhajamo na pepelnično sredo, s katero se začne postni čas. Ta doseže svoj vrhunec z velikonočnimi prazniki in se dopolni z binkoštmi.

Po obilnem razsvetljenju Svetega Duha, ki mi ga Bog naklanja kljub moji veliki nevrednosti, vedno jasneje spoznavam, da lahko zmagam samo z umiranjem samemu sebi. Le tako lahko obrodim kakšen sad in z drugimi ohranjam občestvo dobrin.
In, začuda, se kljub temu ‘umiranju’ počutim bolj živega, uresničenega in samemu sebi podobnega kot kdaj koli.

Na neki način vstajam od mrtvih. Pred vstopom v to smrt se izročim nebeškemu Očetu in Kristusu v zaupanju, da mi bo v zameno za moje dal svoje življenje. Šele tedaj odkrijem, da je bila tista smrt, ki sem se je v svoji sebičnosti tako bal in se je branil, v resnici le začetek novega življenja, ki ga že okušam; in to življenje z okusom večnosti ni moje, ampak Božji dar. Taka smrt res ni izguba, ampak dobiček. Splača se uriti v takem umiranju.  … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Vsako blagoslovljeno življenje ima svojo vrsto, svoj ‘kroj’. Da bi lahko varno hodili naprej, se moramo naučiti prepoznavati stalne, ponavljajoče se milosti v svojem življenju.
Ko imam pred seboj dokaze, da Bog zvesto in ob pravem času posega v moje življenje, lahko mirno, brez tesnobe uresničujem svoje prioritete in čakam na Njegov naslednji obisk.

Vsi moramo prepoznati edinstvene milosti, ki nam jih daje Bog, in hoditi po poti, ki nam jo kažejo.
Gospod Jezus pravi:
»Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi okrog podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«
Dan označuje pot svetlobe in dobrih del, ki jih je Bog naredil z nami, pa tudi konkretnih priložnosti za odrešenje, ki nam jih ponuja v naši zgodovini. Noč pa označuje vse tisto, kar ni “po naši vrsti”, kar ni naše, ne glede na to, ali je dobro ali slabo.
Pri očenašu pravimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Ne prosimo ga za kruh na splošno, ampak za svojega.

Uživati svoj kruh je pot blagoslovljenega življenja.
Dobro se ne dogaja po naključju in, ponovimo, Bog svojih milosti ne daje zaman.
Zato sprejmimo njegove darove in hodimo po čudoviti poti, ki nam jo je začrtal.
Če hodim po “svoji” poti, me kar nese naprej, če pa hodim po poti, ki ni “moja”, se spotikam in padam.
Po poti, ki ni “moja”, hodim sam, a se kmalu utrudim in naposled omagam.

Če pa v poslušnosti Bogu hodim po “svoji” poti, On hodi z menoj in me blagoslavlja. …. (konec 5. poglavja)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Poglobimo se v sporočilo petega dne; življenje “po njih vrstah”. Tu gre za moje konkretno življenje, ki ga moram spoštovati in ceniti z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi vred.
Če želim zaživeti drugače, moram odpreti oči za dobro v svojem življenju. Na primer tako, da pred spanjem naredim inventuro dobrega, ki sem ga ta dan doživel.

Kljub vsej svoji zmedenosti, slabostim in napakam moramo odkriti, da smo v življenju prejeli veliko lepega, nešteto milosti, darov, razsvetljenj in navdihov. In jih še naprej, neprestano.
Še enkrat lahko v roke vzamemo papir in svinčnik ter začnemo zapisovati milosti in blagoslove, ki smo jih bili in smo jih še deležni. Potrebujemo pa neka merila, da jih bomo lahko prepoznali.

Pri tem nam bo v pomoč besedilo:
»In Bog jih je blagoslovil in rekel: “Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.” In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.«

Blagoslov in rodovitnost sta v tesnem sorodu. Biti blagoslovljen pomeni biti ploden. Sad blagoslova je pomnožitev življenja.
Če se iskreno zazremo v svojo zgodovino, bi morali prepoznati milostne dogodke, ki so nas poživili in ‘oplodili’, da smo lahko prejeto življenje posredovali naprej.
Izuriti se moramo v prepoznavanju najrazličnejših blagoslovov in milosti v vseh njihovih razsežnostih. To seveda zahteva sposobnost razločevanja, ki jo je treba razvijati od otroštva naprej. Z vztrajnim urjenjem, ne čez noč, bomo lahko sestavili obsežen seznam blagoslovov, milosti, darov in drugih znamenj Božje navzočnosti v našem življenju.

In tako pridemo do najvažnejšega vprašanja: Zakaj pa? Zato, da bi prepoznali stalnice v svojem življenju. Vse milosti in darovi, ki jih prejemam, imajo nek skupni imenovalec, neko stalnico – in to je moja ‘vrsta’!
Z razločevanjem lahko prepoznam neko stalnico, nek dosleden način, s katerim Bog posega v moje življenje in me odrešuje. S svojimi milostmi me ohranja na poti odrešenja. Zato lahko vzkliknem: “Gospodova pota so ravna, in ne protislovna. Večno je njegovo usmiljenje!”

Če želim svoje življenje postaviti na trdne temelje in začeti znova, se moram osredotočati na to, kako me Bog odrešuje.
Nekdo je rekel, da se nam Bog približuje kot znanec in na načine, ki jih lahko prepoznamo. Gospodov duh vstopa v vsako srce na svojstven način.

Pogosto, zlasti kadar sem malodušen, si pomagam tako, da se ozrem nazaj in si prikličem v spomin prejete milosti, znamenja Božje dobrotljivosti in trenutke, ko sem se pustil najti Očetu. To mi vedno dobro dene in da novo moč.
Za srečen zakon bi moral vsak par sestaviti nekakšen veseli ‘dekalog’ oziroma seznam najlepših skupnih trenutkov in znamenj Božjega posredovanja. Teh se morata zakonca vedno znova spominjati in se iz njih učiti.
Spominjanje na prejeto dobro nam dobro dene in pogosteje kot se tega spominjamo, bolje se počutimo. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Vso potrebno opremo za potovanje torej že imamo. Naše življenje je že blagoslovljeno, moramo ga samo sprejeti. In potem se lahko končno odpravimo iskat to, kar je … razmišljajmo o stvareh, ki smo jih doslej prejeli in si jih zapisujmo. Seznam bo vedno daljši. Pomembno je, da si ga večkrat preberemo, o njem premišljujemo in se pogovarjamo z Bogom v molitvi. To ne bo koristilo le nam, ampak tudi tistim okoli nas.

Lepo je odkrivati stvari, ki jih imamo, in se zanje zahvaljevati.
Prijetno je slišati očeta ali mater, ki rečeta svojemu otroku, da jima je s svojim prihodom na svet polepšal življenje, oziroma ženo ali moža, sestro ali brata, ki si povedo, da so Bogu hvaležni drug za drugega. Kakor majhni otroci, ki se veselijo drobnih stvari … ki pa še zdaleč niso nepomembne!

Videl sem srečne Afričane in vsega naveličane Švede. Prvi lahko garajo od jutra do večera, pa nikoli ne bodo imeli niti tretjine tistega, kar dobijo drugi, ne da bi mignili s prstom. Prvi znajo ceniti stvari, ki jih mi mečemo proč, in ničesar ne zavržejo. Drugi pa v svojem preobilju mečejo proč lastno življenje.

S tem nočem obsojati nikogar. Želim le opozoriti na to, da če lahko bolnik z ALS-om sprejema življenje kot čudovito pustolovščino, ga lahko tudi vsi ostali.

Zdaj pa se posvetimo drugi besedi, ki jo Bog izreče peti dan: blagoslovu.
Zakaj je to za nas pomembno?
Zato, ker moramo – če resnično želimo stopiti na pot osebne prenove – tudi sami nekaj narediti. To smo ugotovili že prvi dan, ko smo rekli, da je dober kuhar tisti, ki zna pripraviti okusno jed iz sestavin, ki jih najde v svojem hladilniku. S tem primerom smo želeli poudariti, da nikoli ne smemo prezirati svoje revščine, ker želi Bog prav v njej in v našem kaosu narediti nekaj dobrega.

Zdaj pa smo prišli do naslednje faze, kjer ne gre več le za to, da sprejmemo svojo revščino, ampak za to, da prepoznamo tudi svoje bogastvo in se ga oklenemo. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Bog je rekel: “Vode naj mrgolijo od živih bitij in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom.”  (…) In Bog jih je blagoslovil in rekel: “Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.” In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.«
Pojavi se življenje! Dotlej je Bog oblikoval vesolje, ločeval svetlobo od teme z nebesnimi lučmi ter na zemlji pripravljal pogoje za nastanek življenja. To se začne z bujnim zelenjem, ribami v vodah in pticami na nebu.

Peti dan Bog izreče dve besedi. S prvo ustvari biološko življenje:
Z drugo pa izreče svoj prvi blagoslov, s katerim svojim bitjem podeli rodovitnost. Kot da bi bila v teh dveh besedah zaobjeta vsa polnost življenja.

Življenje je sad Božje besede, Njegove odločitve.
Na vsakem novem začetku si moramo zastaviti preudarne, predvsem pa praktične in dosegljive cilje. To pomeni, da ne smejo biti … visoko leteči.

Ugotovili smo že, da življenje ni takšno, kot si ga predstavljamo ali načrtujemo, temveč takšno, kot pač je.

Že tretji dan smo ugotovili, da nam življenje včasih reče “ne”, zdaj pa bomo videli, da nam še večkrat reče “da”.
Če iščeš nekaj, česar ni, boš to težko našel, ker ne obstaja!
Če pa iščeš nekaj, kar obstaja, boš to naposled verjetno našel.
Naj ponovim: nikoli ne boš našel tega, kar ne obstaja. Zakaj? Zato, ker tega preprosto ni. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Lotimo se torej iskanja tega, kar je  – pojdimo na pot resničnosti?
Le malo se jih odloča za to pot, zanjo je potrebno kar nekaj poguma – tudi kristjani se je izogibamo … raje plujemo po gladkih jezerih odtujenosti, pričakovanj, načrtov in domnev, zelo neradi pa po razburkanem morju resničnosti.

Za začetek sprostimo ročno zavoro … životarjenja in pretvarjanja … Namesto da bi v polnosti živeli s tem, kar smo in kar imamo, skupaj z večino človeštva posnemamo splošno sprejete modele in se ženemo za stvarmi, ki jih Sveto pismo imenuje maliki. Da bi jih dosegli in s tem potrdili svojo pravico do življenja, izvajamo brezobzirno nasilje nad seboj in drugimi.

Odgovor se skriva v poročilu o petem dnevu stvarjenja. Življenje daje in ga blagoslavlja Bog. Življenja ne izbiram sam, ampak ga sprejemam.

Vse ideologije zavračajo resničnost in jo poskušajo nadomestiti s svojimi modeli ali jim jo vsaj prilagoditi. Mnogi človeški načrti – tudi pastoralni – delajo nasilje nad resničnostjo.
Medtem ko večni nebeški Oče ustvarja resničnost, si umrljivi človek izmišlja uničevalne ideologije in teorije.

Koliko energije in sredstev potrošimo z bolečimi ‘plastičnimi operacijami’ za spreminjanje resničnosti, s tekmovalnostjo in primerjavami, ki so že vnaprej obsojeni na poraz! Proti komu se pravzaprav bojujemo? Proti resničnosti, proti življenju!
Edini pravi vir življenjskega miru je zavest, da mi življenje daje in ga vzdržuje Bog.
Če svoje življenje gradim na tem neomajnem dejstvu kot skali, se izognem kopici nepotrebnih skrbi in bremen. Čeprav globoko v sebi že od nekdaj čutim, da nisem sad naključja, se mučim z iskanjem svoje identitete in dostojanstva, ki ju imam že po naravi. Vedno znova pozabljam – kar je posledica hudičevega prišepetavanja –, da si življenja nisem priboril sam, ampak sem ga zastonj prejel. Prepričan sem, da si moram kupiti vstopnico za tekmo, na kateri že igram. Mrzlično iščem pravo PIN-kodo za dostop do življenja, čeprav jo imam že od rojstva zapisano v sebi in je sploh ne potrebujem.

Da bi lahko začel znova, se moram zavedati, da imam do tega vso pravico. Če se Izrael, ki je bil takrat kot ljudstvo povsem na tleh, tega ne bi zavedal, v prvem poglavju Svetega pisma ne bi mogel napisati tako čudovitega hvalospeva življenju. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

»Znam biti reven in znam biti v obilju …«, pravi sv. Pavel, ko govori o šoli, ki ima le malo učencev – o šoli hvaležnosti.
Da bi lahko cenili in bili hvaležni za to, kar imamo, se moramo najprej znebiti žalosti, ki je za vzhodno Cerkev ena izmed osmih glavnih grehov – poleg sedmih, ki jih pozna tudi zahodna.
Razlikujemo dve vrsti žalosti (»… žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča smrt.« – sv. Pavel) (…) Prvo spremlja želja, da bi bolj ljubili, druga pa je “svetna”, ki jo povzročajo maliki tega sveta oziroma nezadovoljena želja po posesti.

Glede na to, da je peti dan, dan prvega blagoslova, lahko ta del naše poti izkoristimo za to, da se odpremo hvaležnosti, ki je nasprotje žalosti.
Papež Frančišek v svoji okrožnici Veselje evangelija ošvrkne številne kristjane, ki imajo v srcu vse prej kot hvaležnost, kljub temu da so od Boga prejeli nešteto milosti, tako kot devet od desetih gobavcev v Lukovem evangeliju.
»Tako nastaja največja nevarnost, “sivi pragmatizem cerkvene vsakdanjosti, kjer na videz vse poteka v redu, v resnici pa vera peša in se utaplja v malodušju”. Nastaja pokopališka psihologija, ki postopno spreminja kristjane v muzejske mumije. Razočarani nad resničnostjo, nad Cerkvijo ali nad samim seboj, kristjani živijo v stalni skušnjavi, da bi zapadli v žalost, ki se polasti srca kakor “najdragocenejši od demonovih napojev”. Kristjani, poklicani, da bi prinašali luč in življenje, pustijo, da jih končno očarajo stvari, ki porajajo samo temo in notranjo utrujenost ter slabijo apostolsko gorečnost. Iz vseh teh razlogov si upam vztrajati: Ne pustimo si vzeti veselja evangeliziranja!«

Po papeževih besedah ta sladka žalost oziroma samopomilovanje povzroča pokopališko psihologijo.
Zato si mi tu prizadevamo ustvariti živahno vzdušje oziroma psihologijo.
V ta namen je koristno, če se vsak večer zamislimo nad tem, kar smo ta dan prejeli. Za mlade bo morda dovolj, če bodo prepoznali vsaj tri pozitivne reči, čeprav sem prepričan, da jih bodo tudi na najslabši dan ob iskrenem premisleku našli še več. Tako se bomo postopoma naučili prepoznavati skrito dobro tudi v stvareh, ki so na prvi pogled tragične. Včasih moram to osnovno vajo priporočiti tudi duhovnikom, ki se predajajo žalosti in nehvaležnosti. Čeprav so obdani z milostmi, so se razvadili godrnjati … godrnjanje pa je hudičeva molitev.  …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Da bi bolj cenili umetnost zahvaljevanja, ki se je moramo vsi naučiti, …si še enkrat ponovimo, kaj pravi Bog peti dan –  blagoslovi življenje na zemlji: »Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.«
Bogu se zdi dobro, da smo in da nas je čim več. Življenje je tako čudovito, da se mora razmnoževati – nadaljevati …

Neprestano nas je treba opozarjati, naj spoštujemo zapoved Boga, ki nas je priklical v življenje in želi, da smo. Zaradi tega ne sme nihče od nas reči ne sebi ne komu drugemu: “Tebe pa ni bilo treba!” Če to rečemo, se znajdemo v globoki laži – v prekletstvu!

Prekletstvo je zavračanje svojega obstoja. Skušnjavec je vedno na preži, da bi nas uničil. Zato se moramo odločno upreti vsem oblikam prekletstva, ki zavračajo življenje. Božja volja je, da živim! Samo to je pomembno! Enkrat za vselej si moram zabiti v betico: “Moraš živeti!” Živeti je lepo, živeti je pomembno! Če bomo življenje spoštovali, ne bomo nikoli izgubili njegove rdeče niti.

Moje konkretno življenje – naj bo še tako omejeno, ubogo, skromno in krhko – je edino, ki ga imam. Če začnem hrepeneti po nekem drugačnem življenju – ki ni moje in ga nimam –, zavrnem svojega in se predam malikovalskemu pričakovanju, da bom postal nekaj, kar nisem, in imel nekaj, česar nimam. S tem pa vstopim v psihozo smrti, ki jo povzroča prekletstvo zavračanja samega sebe.

Kaj pomeni “ne sramovati se samega sebe”? Ne pozabimo, da zastavljanje ciljev ni le vprašanje mladih, ki šele iščejo svoj poklic, ampak stvar vsakega življenjskega obdobja, vsakega razpotja in vsake izbire.

Prepoznavanje svoje poklicanosti se ne konča z mladostjo, ampak se s tem vedno znova soočamo, do konca življenja! Vsak dan moramo ugotoviti, k čemu nas kliče Bog v našem življenjskem stanu, v našem poklicu, v medosebnih odnosih itd. Živeti moramo – ne v praznih načrtih ali manjših in večjih utvarah –, ampak v poslušnosti do svoje resničnosti.

To pomeni sprejeti življenje, kakršnega nam je dal Bog. Vstopiti v njegove vene, ga negovati in podpirati. Življenje, ki nam ga je Bog podaril, je blagoslovljeno. Njegova zapoved, njegova volja za nas je, da ta blagoslov cenimo. Naša sedanja in večna sreča sta odvisni od tega, ali bomo ta Božji blagoslov sprejeli in z njim sodelovali.  …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Doslej smo govorili o jasnih razlikah med svetlobo in temo, med življenjem in smrtjo, kar ni tako težko. Toda to je šele začetek. Kaj pa navidezno ali lažno dobro.
Samo nekaj namigov, za pokušino.
Nekateri mislijo, da je – če se nam nekaj zdi dobro na prvi pogled – naše razločevanje končano in da lahko mirno spimo. Daleč od tega!
Biti moramo pozorni na dvoje:
1. Sugestije se nam pogosto predstavljajo kot navdihi in Božja volja, čeprav jih v resnici ustvarjamo sami. (…) Gre za človeške ponaredke, ki niso v skladu z resničnostjo.
Ljudje dobra dela pogosto pokvarimo, ker sledimo svojim nagnjenjem, ki za seboj potegnejo duha in razum. (..) Dobro, ki ga hoče Bog, pa nastaja skoraj samo od sebe, kadar to najmanj pričakujemo. Raje bodimo dejavni premalo kot preveč, da bo lahko Bog po vas naredil to, česar vsi ljudje brez Njega nikoli ne morejo storiti. (sv. Vincencij Pavelski)
So stvari, ki jih moramo prepustiti Bogu. Naredil jih ne bo takrat, ko to želimo mi, ampak takrat, ko se bo to zdelo prav Njemu.«
Skratka, ne smemo prehitevati dogodkov in z njimi izsiljevati Boga. Tudi velika dejanja, h katerim nas kliče, imajo svojo logiko in svoj čas.
Tudi mi se moramo – zlasti kadar smo v stiski – izogibati samovoljnim dejanjem. Kadar nam ni jasno, kaj naj storimo, moramo paziti, da ne bi s svojim vmešavanjem pokvarili Božjega načrta in si pri tem celo domišljali, da mu ga pomagamo uresničiti …
»Božje stvari nastajajo same od sebe. Prava modrost je v tem, da sledimo Božji previdnosti korak za korakom. (sv. Vincencij Pavelski) 

2. “Sveta jeza”, ki se nas včasih polasti v prepričanju, da smo poklicani bojevati se za Božje stvari. Eno je neustrašno povedati resnico, nekaj povsem drugega pa braniti jo z ognjem in mečem.
Kadar začnemo braniti nekaj ‘Božjega’, to postane naše, ker smo si ga prisvojili. Bog lahko svoje zadeve uspešno brani brez naše pomoči.
Kljub temu je naša ‘vera’ pogosto nasilna in bojevita. Kristjani radi pozabljamo, da sveta ne premagujemo z mečem, temveč z ljubeznijo. Meč vsako stanje še poslabša. Kadar te zasrbijo prsti, da bi “dobro” branil z nasiljem, se ustavi in vzemi to kot znamenje, da si prisvajaš Božje! Z jezo ne boš dosegel ničesar! Tvoja bojevitost nima nič skupnega s Svetim Duhom.

Četrti dan lahko zaokrožimo z ugotovitvijo, da se v našem srcu bojujeta jasna in konstruktivna sončna svetloba ter prikrita in uničujoča mesečina, ki še zdaleč nista enaki.
Nauk dvanajstih apostolov pravi: »Obstajata dve poti – pot življenja in pot smrti; razlika med njima pa je velika.« …. (konec četrtega poglavja)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.