iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Poleg sprejetja omejitev pa moramo narediti še en korak naprej v procesu osebne prenove. Sami si moramo postaviti omejitve za stvari, ki se jim namesto nas ne more odpovedati nihče drug. Postaviti moramo ‘morske nasipe’, da bo lahko tako, kot pravi Bog tretji dan stvarjenja:  “Zemlja naj požene zelenje: rastline, ki rodijo seme, in sadno drevje, ki po svoji vrsti rodi sad na zemlji, katerega seme je v njem.”
Da se bo to lahko zgodilo pa moramo zemljo zavarovati pred vodo, da bo lahko nekaj pognalo, zacvetelo in obrodilo obilne sadove!  Dobra zemlja lahko obrodi sadove le, če zagotovimo pogoje za rast.

Vsak izmed njih skriva v sebi presenetljive darove in seme za nekoga drugega. Vsakdo ima njemu lastno sposobnost cvetenja.
Vsak človek je vir Božje velikodušnosti. “So stvari, ki jih ​​lahko storiš samo ti, in ljudje, ki jih lahko samo ti ljubiš. Seme sreče, ki je bilo položeno vate, lahko vzbrsti samo v tebi!” Vsako po svoji vrsti.

Kdor naredi na svoji zemlji prostor, odkrije svojo vrsto sadov. Vsaka zemlja, ki ni poplavljena, lahko obrodi.
Če zajezimo morje z nasipi, se pokaže zemlja, ljudje s svojimi posebnostmi. Glavna naloga nasipov torej ni omejevanje morja, ampak ustvarjanje pogojev za kalitev zemlje.
Če na omejitve gledamo s tega vidika, nam postane jasno, da imajo samo en cilj, ki je pozitiven: rodovitnost.
Omogočajo nam, da postanemo rodovitni. »Zemlja je obrodila svoj sad,« pravi eden od slavilnih psalmov. Ta vidik je veliko pomembnejši od vseh etičnih razlogov za postavljanje omejitev. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

z knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Zavračanje omejitev razkriva našo ranljivost, negotovost, revščino, … stopnja naše odvisnosti od nečesa se kaže v tesnobi. Kdor je zaradi nečesa utesnjen, je od tega odvisen. Kaj pa izhod iz odvisnosti?

“Poberi se, Satan, kajti zapisano je: Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!”«

Hudičeva prevara ni v tem, da smo ljudje odvisni, ker je to neizpodbitno dejstvo. Življenja si nismo dali sami, ampak smo ga prejeli. Zato je vsaka trditev o naši neodvisnosti neumna utvara. Vprašanje pa je, od koga to življenje prejemamo. Ne od stvari, ki so nežive in nam ga zato ne morejo dati, temveč od nebeškega Očeta, ki je vse ustvaril.

Zato smo dolžni častiti in ubogati samo Boga in nikogar drugega. Cerkvi pa smo poslušni zato, ker smo po njej poslušni Bogu, in ne obratno.
Odgovor na človeško nemoč, ki nam ga je dal Kristus, je v popolni prepuščenosti Očetu. To pa je sad milosti in ne naših prizadevanj. Edini most med nami in polnim življenjem je Gospod Jezus Kristus, ki nam daje svojega Duha, da bi tudi mi postali Božji otroci.

Če pozorno pogledamo, so za Jezusa človeške omejitve priložnost za utrditev povezanosti z Očetom, priložnost, da mu izkaže svojo sinovsko vdanost. Lakota je za nas priložnost, da Očeta prosimo za vsakdanji kruh in izkušamo njegovo previdnost; nerazumljivi dogodki priložnost, da se mu popolnoma prepustimo, pomanjkanje pa, da se upremo tesnobi in se oklenemo zaupanja.
Jezus se omejitvam ne izogiba, temveč jih uporablja v svojo korist.

Kakšen je torej nauk tretjega dne?

Če želimo prejeti milost za ponovni začetek, se moramo najprej soočiti s svojimi osebnimi omejitvami, jih z Božjo pomočjo sprejeti in celo vzljubiti.

Kaj če bi torej prenehali bežati pred “neji”, našimi grehi, pomanjkanjem ljubezni in bedo, ki skriva zavračanje naših omejitev, skratka samega sebe.
Bežanje pred omejenostjo je pravzaprav bežanje pred ponižujočo revščino, bežanje pred samim seboj.

Sprejeti se takšne, kakršni smo – z vsemi “neji”, ki nam jih izreka življenje –, pomeni sprijazniti se s samim seboj. A tega ne znamo.
Če kdo vendarle želi poskusiti, mu priporočam, naj to naredi pred Križanim … Ker tega ni mogoče storiti z lastnimi močmi – moramo v ta namen najprej prositi za pomoč Svetega Duha.

Z zaprtimi očmi v mislih preletimo vse svoje omejitve in pomanjkljivosti – nekdanje in sedanje – telesne, duhovne, materialne, čustvene itd.
Nato odprimo oči, se zazrimo v Jezusa, ki je vse naše omejitve vzel nase, in dahnimo:
“Amen! Da, tak sem! To so moje slabosti. Ti jih poznaš! V tem sem ti podoben veliko bolj kot v svojih namišljenih krepostih. V svoji revščini sem ti blizu. Amen!”

Da bi lahko začeli znova, moramo sprejeti svoje omejitve, ki so blagoslovljena pot Božje milosti. Njegov otrok sem prav zaradi svoje omejenosti. ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kako gleda na človeško omejenost Gospod Jezus … se da dobro razbrati v pripovedi o skušnjavah v puščavi. Osredotočimo se le na duhovni boj med hudičem in Jezusom – na predloge prvega in odgovore drugega. Jezus je po dolgotrajnem postu v skrajnih puščavskih razmerah povsem izčrpan, na robu človeških zmogljivosti. Sooča se s prvobitno potrebo po hrani, ki je v puščavi ni – z lakoto! Ali naj kamne spremeni v kruh!

Preneseno v vsakdanje življenje to pomeni, da me mož ne sme zanemarjati, ampak mora ustreči vsem mojim potrebam in muham. Ker imam pravico do otrok, mi jih Bog mora dati, ko si jih zaželim! (…) Vse mi mora nuditi zadovoljstvo. Vse se mora spremeniti v kruh in me nasititi. Moje življenje postane zadovoljevanje mojih apetitov, ki jih postavljam za zakon. Starši, ki se nikoli niso naučili obvladovati svojih apetitov, so nesposobni za vzgajanje otrok, ki postanejo samopašni in neotesani.

Kako žalostno je gledati odrasle, ki se utapljajo v svojih željah, obsojeni na stalna razočaranja in vedno večje nezadovoljstvo. Nasedajo hudičevi zahtevi, da mora vse postati užitno, nasitno.

Jezus nasproti lakoti ne postavlja posta, ampak še boljšo hrano.
Ne “samo” kruha, ampak veliko več: Očetovo voljo, ki nasičuje bolj kot vsaka druga jed in daje vsem jedem pravi okus. Človeku daje resnično življenje. Duhovno nezreli in kratkovidni “stari človek”, zahteva samo telesno hrano. Novi človek, ki je rojen od Očeta, pa nima “le” telesnega apetita. Ima veliko več: odnose!

Primeri:
Gnilo zadovoljstvo, ki ga občutim med ogovarjanjem nekoga ali pasenjem radovednosti ob stvareh, ki me ne zadevajo, postane v iskrenem medosebnem odnosu ogabno.
Raje se ugriznem v jezik, kot da bi nekoga opravljal za hrbtom ali kakor koli prizadel, kajti med nama obstaja nekaj pristnega, dragocenega.
Poglejmo, kdo uživa boljšo hrano: ali ta, ki te za hrbtom opravlja, ali ta, ki pride k tebi in ti v obraz pove, kar ga na tebi moti?
Očitno je, kdo od obeh je bolj zadovoljen in “živ”.

Ljubiti pomeni dajati prednost odnosom pred svojimi apetiti.
Da bi lahko ljubil, moram neštetokrat pozabiti na svoje potrebe in želje.

Rosini pravi: “Ko sem bil hospitaliziran, sem takšno ljubezen videl pri prijateljih, ki so zame molili. Nekateri so iz solidarnosti cel mesec spali na trdih tleh, da bi okreval. In je delovalo! Takšna bratska ljubezen, ob kateri ostaneš brez besed, ti pokaže, da Bog v srca ljudi polaga svojo ljubezen, ki razodeva večno življenje. Kdor tako ravna, dokazuje, da ima v sebi večno življenje, ker ga lahko daruje. Kdor pa ga nima, ga seveda ne more dati.” …  (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Zgodba o Adamu in Evi, ki sta jedla prepovedani sad z drevesa spoznanja dobrega in hudega, je zgodba o zavračanju omejitev – o človekovem “ne” Bogu. Njeno temeljno sporočilo si večina ljudi razlaga povsem napačno: češ da Bog človeku prepoveduje izkustveno spoznanje dobrega in hudega zato, da bi ga ohranil nevednega in sebi podvrženega, in želi uveljaviti svojo tiransko samovoljo.Take površne in neduhovne razlage so očitno za lase privlečene.

Sporočilo Geneze je namreč neizmerno globoko in trajno veljavno. Težava je v napuhu in duhovni plitvosti sodobnega človeka, ki ne sprejme svoje podrejenosti Bogu. Zgodba o Adamu in Evi nam osvetljuje vprašanje omejitev:
Bog ustvari človeka in ga postavi v bujno cvetoč vrt z mnogimi drevesi, ki so vsa čudovita in dobra. Med temi besedilo omenja drevo življenja, ki je človeku na razpolago, in drevo spoznanja dobrega in hudega, ki mu je prepovedano.

Kaj to pomeni?
Spoznanju raje recimo umevanje, saj človek “umeva” to, kar lahko zajame s svojim omejenim umom. In kaj pomeni “dobrega in hudega”? V hebrejščini in v grščini “dobro” označuje vse, kar je pravilno, lepo in pravično – brez estetskih in etičnih omejitev –, “hudo” pa vse, kar je slabo, grdo in nepravično.
Razumeti dobro in hudo pomeni razumeti vse. Kadar pa človek poskuša razumeti vse … (Vse moram razumeti!)  mu življenje postane nekaj, kar se mora ujemati z njegovo logiko – živi površno in zavrača vse, česar si ne zna pojasniti.

Kaj pa skuša doseči lažnivi plazilec, ko se pogovarja z Evo?
Pravi: prestopi to omejitev, ki ti jo je Bog naložil samo zato, da bi te držal v nevednosti! Prestopi svojo mejo ustvarjenega bitja in se postavi na isto raven z Bogom. Potem boš kakor On in boš vse razumela. Poskušati razumeti vse ni nevarno, temveč tvoja pravica … Zavrni svojo ustvarjenost! Prestopi svojo omejitev! Prekrši prepovedi!

Ali je omejitev nekaj resničnega ali namišljenega? Ali smo res omejeni ali ne? Ali res ne moremo vsega razumeti?
V življenju obstaja tudi “ne”. Kdor to zanika, uničuje samega sebe.
Otrok, ki mu starši dovolijo vse in mu ne postavljajo nobenih omejitev, se bo razvil v neotesanega in nesrečnega človeka.

Če nimamo pravega ravnovesja med svobodo in omejitvami, med dovoljenim in prepovedanim, postane naše življenje popolna laž. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige ZGODBE ZA VESELJE DO ŽIVLJENJA (zbirka Zgodbe za dušo 14), zbral in uredil: Božo Rustja, 144 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne fotografije
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 8,90 €, s kartico zvestobe: 8,01 €

Neki poslovnež se je znašel v hudi krizi. V podjetju so se mu nakopičile težave, ki jih je vsak večer prinašal s seboj domov. Med večerjo z ženo in hčerko ni spregovoril besedice. Potem je šel v svojo delovno sobo in bral časopis, da se je za njim skrival pred ženo in hčerko. Po več takih večerih je hčerkica z roko potegnila časopis proč, skočila v očetovo naročje in ga z otroškimi ročicami nežno objela. Oče ji je osorno dejal: »Otrok, pa saj me boš s svojim objemom zadušila!«
»Ne, očka,« je odvrnila hčerka, »z objemom te bom vrnila v življenje!«

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 4 (2021), 69.
knjiga: Zgodbe za veselje do življenja. (Zgodbe za dušo 14),Ognjišče, Koper, 2022, 44.

Zgodbe … sejejo upanje, kažejo novo pot, vlivajo pogum. In zdaj, zbrane v novi zbirki, vzbujajo veselje do življenja! Ne ne, ne gre za puhlo vzhičenost ali kratkotrajno pretirano očaranost. Božo Rustja je pod tem naslovom iz svoje bogate zbirke odbral zgodbe, ki nas opomnijo, da so za pristno veselje potrebni služenje, odkrivanje notranje sreče, molitev in ljubezen v družini, prav tako odpuščanje, usmiljenje in trdna odločenost, da živimo za nekoga. Tudi te zgodbe nam pomagajo, da ob njih osebno rastemo, predvsem pa nas želijo voditi do resničnega navdušenja nad življenjem, ki nam je dano. Že štirinajstič povedano in zapisano tako, da pritegne in pusti v človeku sled,” je na platnicah knjige zapisal Božo Rustja, ki je zgodbe prevedel, zbral in uredil.

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Najbolj dramatično pri zavračanju omejitev je to, da z njimi zavračamo tudi odnose. V resnici si moja omejitev ti (…) moj bližnji. Brez omejitev ne morem ljubiti.
Omejitve so resnične, naj nam bo to všeč ali ne. Obstajajo.
Brez omejitev sem brez hrbtenice, v drugih ne vidim nič dobrega, samo tekmece (…) in zavračanje omejitev vodi v brezmejno utesnjenost ob doživljanju lastne ničevosti.

Omejevanje ni ločevanje! Nasprotno, je konec osamljenosti.
Drevo spoznanja dobrega in hudega je simbol Božjega očetovskega odnosa do človeka. Je drevo zaupanja, ki presega človekovo hlastanje po vsevednosti. V danem trenutku moram nekomu zaupati in mu dati prostor.
Pravzaprav je vsako dejanje ne-ljubezni, ki mu kristjani pravimo “greh”, zavračanje omejitev. V prevzetnem prepričanju, da zame ni omejitev, zavračam vse, kar me omejuje.

A kdor omejitev ne sprejema, ne more ljubiti. Če želim nekoga ljubiti, ga moram sprejeti takšnega, kakršen je, z vsemi omejitvami in napakami.

Poleg tega nas omejitve marsikaj učijo. Koliko sem se naučil iz svojih napak! Do koliko pomembnih spoznanj sem prišel zaradi svojih telesnih omejitev in svojega neznosnega značaja! Bogu sem se že neštetokrat zahvalil zanje! Da imam prave prijatelje, je zasluga moje omejenosti. Če ne bi bil omejen, drugih sploh ne bi upošteval in potreboval, ker sem velik individualist! Kako bi se odprl ljubezni in služenju? Kako bi lahko okusil usmiljenje?

Omejitve so lahko osebne, medosebne, telesne, psihološke, ekonomske, časovne itd.
Če nam vsaka omejitev povzroča pretres, postane neznosno vse naše življenje …

Človeški odnosi so lahko nebesa ali pekel na zemlji. To je odvisno od mojega odnosa do omejitev: ali svojo pogojenost sprejmem ali ne. Pogojenost pravzaprav pomeni dogovor ali sporazum z drugimi. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Matejev evangelij nam osvetli še en vidik Jezusovih skušnjav: skušnjavo, da bi dogodke in stvari podvrgel svoji volji, da bi se uklonil svojim željam (“Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti zapisano je: Svojim angelom bo zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.”).

Skušnjava, da bi na videz neugodno trenutno stanje na silo spremenili v svojo korist, je (…) cilj čaranja, vedeževanja, branja horoskopov in drugih neumnosti, s katerimi razni prevaranti zavajajo naivneže.

Še bolj pa gre tu za željo, da bi sami nadzorovali tok dogodkov in jih usmerjali, kakor se zdi prav nam. V ta namen smo pripravljeni uporabljati tudi svetopisemsko besedilo.
Za vsemi tremi skušnjavami se skriva zavračanje Božje previdnosti, ki je ne moremo izsiljevati (…) in se “metati v prazno”, da bi preusmeril tok resničnosti. Vse te manipulacije, h katerim se zatekamo ljudje, izvirajo iz zavračanja trenutne resničnosti. Tu gre za zavračanje negotovih in nepredvidljivih življenjskih krivulj z vsiljevanjem ravnih črt.

Jezus se takemu vsiljevanju lastnih načrtov postavi po robu: “Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga.”
Bog ni v ničemer odvisen od mene, pač pa On meni daje življenje in zato tudi narekuje moj življenjski ritem. Njegove omejitve sprejemam kot otrok, ki zaupa, da oče ve, kaj dela.

Kako lepo je videti Bogu prepuščenega kristjana, ki ne poskuša spreminjati resničnosti, ampak potrpežljivo čaka na uresničitev Božjih načrtov.
Kako zoprno pa je gledati namišljenega kristjana, ki poskuša celo z navajanjem Svetega pisma Boga prisiliti, da bi “končno nekaj ukrenil” in stanje spremenil.

Prispodoba o ljuljki na polju je kakor hladna prha za moj nevrotični perfekcionizem, ki želi vedno znova “popravljati” resničnost in stvari spraviti v red, ker me spominjajo na mojo omejenost.
Hvala Bogu, ki ve, kaj dela, in ne prilagaja resničnosti mojim predstavam. Zato molimo: »Gospod, bodi zahvaljen, da stvari ne gredo po mojem!«

Zavedati se moram, da ne morem narediti vsega in da nimam vsega, kar potrebujem.
Ker sem kot človek ranljiv in krhek, si poskušam življenje zagotoviti in ga zavarovati z imetjem. Svojo krhkost poskušam premagati najprej tako, da jo zanikam.

Oče laži nato Jezusa odpelje na visoko goro in mu pokaže : (“Vse to ti bom dal, če padeš predme in me počastiš.”)

Tudi nas hudič vabi, naj na vse gledamo “od zgoraj”, zviška, in z vidika lastniškega odnosa do predmetov, ki ocenjuje njihov zunanji videz.
Takšne stvari so videti pomembne in veličastne, čeprav so v resnici kot napihnjen balon. Zadostuje žebljiček, majhen križ, in že se razpočijo ter razkrijejo svojo notranjo praznino.

Zanimiva je cena hudičeve ponudbe Jezusu: brezpogojno se mu mora podrediti. Vsaka zemeljska oblast zahteva kompromise. Da bi gospodoval drugim, se moraš tudi sam podvreči nekemu gospodarju. Kdor nekaj poseduje, je tudi sam v posesti nekoga. Oblastnik v resnici oblasti nima v rokah, marveč ona njega.
Nad stvarmi resnično gospodujejo samo tisti, ki z njimi svobodno razpolagajo in so jih pripravljeni oddati. Kdor se od nečesa ne more ločiti, pa je s tem zasužnjen in od tega odvisen.  … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige ZGODBE ZA VESELJE DO ŽIVLJENJA (zbirka Zgodbe za dušo 14), zbral in uredil: Božo Rustja, 144 strani, 11,5 x 20,5 cm, trda vezava, barvne fotografije
Prelistajte: * * * Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 8,90 €, s kartico zvestobe: 8,01 €

Ko so žene na velikonočno jutro šle k Jezusovemu grobu, jih je skrbelo, kdo jim bo odstranil veliki kamen, ki je bil zavaljen pred vhodom v grob.
Neki mlad mož se je skregal z očetom in z njim več let ni govoril, čeprav sta živela dokaj blizu. Bil je edinec, mati je zapustila družino in tako je oče živel sam. Njegov svet je postajal vsak dan manjši in temnejši. Ni bil še mrtev, na neki način pa je že bil v grobu.
Sin v zgodbi se ni zavedal, da bi lahko odvalil kamen od očetovega groba. S prijazno besedo ali dejanjem bi ga lahko osvobodil groba osamljenosti in obupa. S tem bi pomagal tudi samemu sebi. Ne moremo osvobajati drugih, če ne osvobajamo sebe.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 4 (2021), 69.
v knjigi: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 44.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let

Zgodbe … sejejo upanje, kažejo novo pot, vlivajo pogum. In zdaj, zbrane v novi zbirki, vzbujajo veselje do življenja! Ne ne, ne gre za puhlo vzhičenost ali kratkotrajno pretirano očaranost. Božo Rustja je pod tem naslovom iz svoje bogate zbirke odbral zgodbe, ki nas opomnijo, da so za pristno veselje potrebni služenje, odkrivanje notranje sreče, molitev in ljubezen v družini, prav tako odpuščanje, usmiljenje in trdna odločenost, da živimo za nekoga. Tudi te zgodbe nam pomagajo, da ob njih osebno rastemo, predvsem pa nas želijo voditi do resničnega navdušenja nad življenjem, ki nam je dano. Že štirinajstič povedano in zapisano tako, da pritegne in pusti v človeku sled,” je na platnicah knjige zapisal Božo Rustja, ki je zgodbe prevedel, zbral in uredil.

izbira in pripravlja Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Oglejmo si še enkrat prve korake stvarjenja, s katerimi Bog omogoči življenje na zemlji.
Najprej razodene začetne danosti, nato pa določi prioritete. Prva dva dni poročilo zelo na splošno govori o vodah, ki jih loči z nebesnim obokom.
Še vedno pa manjka zemlja, kopno, življenjski prostor za bitja, prehod od splošnega k posamičnemu.

Ko začnemo prepoznavati svoje prioritete, se nam marsikaj razjasni. Bog zemljo, ki jo potrebujemo za življenje, iztrga morju.
Zato pravi: »Vode, ki so pod nebom, naj se zberejo na enem kraju in naj se prikaže kopno.«
Zlo (v podobi morja) se pod nebesnim svodom ne more prosto sprehajati, ampak se mora zbrati na enem samem kraju. Tako se pojavi nov kraj, kamor zlo nima vstopa (…) ki omogoča življenje.

Pojavijo se nasipi, razmejitve. Prednostne naloge nam pomagajo pri njihovem prepoznavanju Toda za normalno življenje človek potrebuje omejitve.
Brez njih ne more napredovati, kot tudi ne brez prostora, ki ga ima za svojega. Omejitve so naravna posledica prednostnih nalog.

Brez omejitev ne moremo normalno živeti. Pa ne samo to. Brez omejitev nimamo identitete.
Nekje se moram omejiti in s tem opredeliti svojo istovetnost. Brez omejitev ne vem, kdo sem.

In tako se pojavlja vprašanje našega odnosa do omejitev, ki je ključnega pomena na vseh področjih življenja.
Sprejemanje ali zavračanje omejitev odločilno vpliva na naše delovanje, razmišljanje in občutke. Zavračanje omejitev ima hude posledice, kot vidimo v tretjem poglavju Geneze. … (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

– Kdor dane prednostne naloge sprejme in na njihovi osnovi izloča ‘nujne’, gradi na trdnih temeljih, ki ostanejo. Kdor pa izbira prednostne naloge, ki izhajajo iz strahu, si uničuje življenje.

– Prioritetna opravila v našem življenju naredijo red in obenem prostor za vsa druga. Če pa ni tako, je to znamenje, da naše prioritete niso realne, ampak lažne.

– Tisti, ki se najprej posvečajo svojim prednostnim nalogam, večinoma dobro opravijo tudi drugotne; tisti pa, ki dajejo prednost drugotnim, največkrat te opravijo slabo, prednostnih pa sploh ne.

– Kdor pri svojem delu upošteva najprej prednostne naloge, ugotavlja, da mu ostane dovolj časa tudi za druge in da lahko svobodno diha …

Lahko rečemo, da si je veliko ljudi uničilo življenje zaradi napačnih prioritet. Izgubili so se v neodložljivih opravilih.
O tem bi lahko vsak od nas povedal kako izkušnjo. To se dogaja vsem.

Tudi nebeški Oče ima svojo prednostno nalogo, ki je v tem, da nas vse pripelje v nebesa. V ta namen nam na zemlji postavlja cilje, da bi jih dosegali.. … (konec drugega dne)

izbira, komentira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.