iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

»Znam biti reven in znam biti v obilju …«, pravi sv. Pavel, ko govori o šoli, ki ima le malo učencev – o šoli hvaležnosti.
Da bi lahko cenili in bili hvaležni za to, kar imamo, se moramo najprej znebiti žalosti, ki je za vzhodno Cerkev ena izmed osmih glavnih grehov – poleg sedmih, ki jih pozna tudi zahodna.
Razlikujemo dve vrsti žalosti (»… žalost zaradi Boga namreč rodi spreobrnitev za odrešenje, ki se je ne kesamo, svetna žalost pa povzroča smrt.« – sv. Pavel) (…) Prvo spremlja želja, da bi bolj ljubili, druga pa je “svetna”, ki jo povzročajo maliki tega sveta oziroma nezadovoljena želja po posesti.

Glede na to, da je peti dan, dan prvega blagoslova, lahko ta del naše poti izkoristimo za to, da se odpremo hvaležnosti, ki je nasprotje žalosti.
Papež Frančišek v svoji okrožnici Veselje evangelija ošvrkne številne kristjane, ki imajo v srcu vse prej kot hvaležnost, kljub temu da so od Boga prejeli nešteto milosti, tako kot devet od desetih gobavcev v Lukovem evangeliju.
»Tako nastaja največja nevarnost, “sivi pragmatizem cerkvene vsakdanjosti, kjer na videz vse poteka v redu, v resnici pa vera peša in se utaplja v malodušju”. Nastaja pokopališka psihologija, ki postopno spreminja kristjane v muzejske mumije. Razočarani nad resničnostjo, nad Cerkvijo ali nad samim seboj, kristjani živijo v stalni skušnjavi, da bi zapadli v žalost, ki se polasti srca kakor “najdragocenejši od demonovih napojev”. Kristjani, poklicani, da bi prinašali luč in življenje, pustijo, da jih končno očarajo stvari, ki porajajo samo temo in notranjo utrujenost ter slabijo apostolsko gorečnost. Iz vseh teh razlogov si upam vztrajati: Ne pustimo si vzeti veselja evangeliziranja!«

Po papeževih besedah ta sladka žalost oziroma samopomilovanje povzroča pokopališko psihologijo.
Zato si mi tu prizadevamo ustvariti živahno vzdušje oziroma psihologijo.
V ta namen je koristno, če se vsak večer zamislimo nad tem, kar smo ta dan prejeli. Za mlade bo morda dovolj, če bodo prepoznali vsaj tri pozitivne reči, čeprav sem prepričan, da jih bodo tudi na najslabši dan ob iskrenem premisleku našli še več. Tako se bomo postopoma naučili prepoznavati skrito dobro tudi v stvareh, ki so na prvi pogled tragične. Včasih moram to osnovno vajo priporočiti tudi duhovnikom, ki se predajajo žalosti in nehvaležnosti. Čeprav so obdani z milostmi, so se razvadili godrnjati … godrnjanje pa je hudičeva molitev.  …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Da bi bolj cenili umetnost zahvaljevanja, ki se je moramo vsi naučiti, …si še enkrat ponovimo, kaj pravi Bog peti dan –  blagoslovi življenje na zemlji: »Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.«
Bogu se zdi dobro, da smo in da nas je čim več. Življenje je tako čudovito, da se mora razmnoževati – nadaljevati …

Neprestano nas je treba opozarjati, naj spoštujemo zapoved Boga, ki nas je priklical v življenje in želi, da smo. Zaradi tega ne sme nihče od nas reči ne sebi ne komu drugemu: “Tebe pa ni bilo treba!” Če to rečemo, se znajdemo v globoki laži – v prekletstvu!

Prekletstvo je zavračanje svojega obstoja. Skušnjavec je vedno na preži, da bi nas uničil. Zato se moramo odločno upreti vsem oblikam prekletstva, ki zavračajo življenje. Božja volja je, da živim! Samo to je pomembno! Enkrat za vselej si moram zabiti v betico: “Moraš živeti!” Živeti je lepo, živeti je pomembno! Če bomo življenje spoštovali, ne bomo nikoli izgubili njegove rdeče niti.

Moje konkretno življenje – naj bo še tako omejeno, ubogo, skromno in krhko – je edino, ki ga imam. Če začnem hrepeneti po nekem drugačnem življenju – ki ni moje in ga nimam –, zavrnem svojega in se predam malikovalskemu pričakovanju, da bom postal nekaj, kar nisem, in imel nekaj, česar nimam. S tem pa vstopim v psihozo smrti, ki jo povzroča prekletstvo zavračanja samega sebe.

Kaj pomeni “ne sramovati se samega sebe”? Ne pozabimo, da zastavljanje ciljev ni le vprašanje mladih, ki šele iščejo svoj poklic, ampak stvar vsakega življenjskega obdobja, vsakega razpotja in vsake izbire.

Prepoznavanje svoje poklicanosti se ne konča z mladostjo, ampak se s tem vedno znova soočamo, do konca življenja! Vsak dan moramo ugotoviti, k čemu nas kliče Bog v našem življenjskem stanu, v našem poklicu, v medosebnih odnosih itd. Živeti moramo – ne v praznih načrtih ali manjših in večjih utvarah –, ampak v poslušnosti do svoje resničnosti.

To pomeni sprejeti življenje, kakršnega nam je dal Bog. Vstopiti v njegove vene, ga negovati in podpirati. Življenje, ki nam ga je Bog podaril, je blagoslovljeno. Njegova zapoved, njegova volja za nas je, da ta blagoslov cenimo. Naša sedanja in večna sreča sta odvisni od tega, ali bomo ta Božji blagoslov sprejeli in z njim sodelovali.  …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Bog je rekel: “Vode naj mrgolijo od živih bitij in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom.”  (…) In Bog jih je blagoslovil in rekel: “Plodite se in množite, napolnite vode v morjih, in ptice naj se množijo na zemlji.” In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.«
Pojavi se življenje! Dotlej je Bog oblikoval vesolje, ločeval svetlobo od teme z nebesnimi lučmi ter na zemlji pripravljal pogoje za nastanek življenja. To se začne z bujnim zelenjem, ribami v vodah in pticami na nebu.

Peti dan Bog izreče dve besedi. S prvo ustvari biološko življenje:
Z drugo pa izreče svoj prvi blagoslov, s katerim svojim bitjem podeli rodovitnost. Kot da bi bila v teh dveh besedah zaobjeta vsa polnost življenja.

Življenje je sad Božje besede, Njegove odločitve.
Na vsakem novem začetku si moramo zastaviti preudarne, predvsem pa praktične in dosegljive cilje. To pomeni, da ne smejo biti … visoko leteči.

Ugotovili smo že, da življenje ni takšno, kot si ga predstavljamo ali načrtujemo, temveč takšno, kot pač je.

Že tretji dan smo ugotovili, da nam življenje včasih reče “ne”, zdaj pa bomo videli, da nam še večkrat reče “da”.
Če iščeš nekaj, česar ni, boš to težko našel, ker ne obstaja!
Če pa iščeš nekaj, kar obstaja, boš to naposled verjetno našel.
Naj ponovim: nikoli ne boš našel tega, kar ne obstaja. Zakaj? Zato, ker tega preprosto ni. …. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Doslej smo govorili o jasnih razlikah med svetlobo in temo, med življenjem in smrtjo, kar ni tako težko. Toda to je šele začetek. Kaj pa navidezno ali lažno dobro.
Samo nekaj namigov, za pokušino.
Nekateri mislijo, da je – če se nam nekaj zdi dobro na prvi pogled – naše razločevanje končano in da lahko mirno spimo. Daleč od tega!
Biti moramo pozorni na dvoje:
1. Sugestije se nam pogosto predstavljajo kot navdihi in Božja volja, čeprav jih v resnici ustvarjamo sami. (…) Gre za človeške ponaredke, ki niso v skladu z resničnostjo.
Ljudje dobra dela pogosto pokvarimo, ker sledimo svojim nagnjenjem, ki za seboj potegnejo duha in razum. (..) Dobro, ki ga hoče Bog, pa nastaja skoraj samo od sebe, kadar to najmanj pričakujemo. Raje bodimo dejavni premalo kot preveč, da bo lahko Bog po vas naredil to, česar vsi ljudje brez Njega nikoli ne morejo storiti. (sv. Vincencij Pavelski)
So stvari, ki jih moramo prepustiti Bogu. Naredil jih ne bo takrat, ko to želimo mi, ampak takrat, ko se bo to zdelo prav Njemu.«
Skratka, ne smemo prehitevati dogodkov in z njimi izsiljevati Boga. Tudi velika dejanja, h katerim nas kliče, imajo svojo logiko in svoj čas.
Tudi mi se moramo – zlasti kadar smo v stiski – izogibati samovoljnim dejanjem. Kadar nam ni jasno, kaj naj storimo, moramo paziti, da ne bi s svojim vmešavanjem pokvarili Božjega načrta in si pri tem celo domišljali, da mu ga pomagamo uresničiti …
»Božje stvari nastajajo same od sebe. Prava modrost je v tem, da sledimo Božji previdnosti korak za korakom. (sv. Vincencij Pavelski) 

2. “Sveta jeza”, ki se nas včasih polasti v prepričanju, da smo poklicani bojevati se za Božje stvari. Eno je neustrašno povedati resnico, nekaj povsem drugega pa braniti jo z ognjem in mečem.
Kadar začnemo braniti nekaj ‘Božjega’, to postane naše, ker smo si ga prisvojili. Bog lahko svoje zadeve uspešno brani brez naše pomoči.
Kljub temu je naša ‘vera’ pogosto nasilna in bojevita. Kristjani radi pozabljamo, da sveta ne premagujemo z mečem, temveč z ljubeznijo. Meč vsako stanje še poslabša. Kadar te zasrbijo prsti, da bi “dobro” branil z nasiljem, se ustavi in vzemi to kot znamenje, da si prisvajaš Božje! Z jezo ne boš dosegel ničesar! Tvoja bojevitost nima nič skupnega s Svetim Duhom.

Četrti dan lahko zaokrožimo z ugotovitvijo, da se v našem srcu bojujeta jasna in konstruktivna sončna svetloba ter prikrita in uničujoča mesečina, ki še zdaleč nista enaki.
Nauk dvanajstih apostolov pravi: »Obstajata dve poti – pot življenja in pot smrti; razlika med njima pa je velika.« …. (konec četrtega poglavja)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Nekaj nasvetov, ki nam pomagajo pri razločevanju misli.
Nasveti so namenjeni predvsem tistim, ki so na začetku poti duhovnega razvoja, so pa koristni na vseh stopnjah. Razločevanje misli je nekaj, česar se naučimo z urjenjem. Kako pa?

Tako, da pred vrata svoje zavesti postavimo varnostnika, ki bo razločeval dobre misli od slabih in slednjim preprečil vstop.
Kako pa naj misli preverjamo?
Pri vsaki misli, ki se mi porodi, se moram torej vprašati, od kod izvira, kakšna sredstva uporablja in predvsem kam me vodi.
Pri prvem preverjanju neke misli je priporočljivo, da za trenutek pozabim na njeno vsebino in se posvetim njenemu izvoru in cilju.

Ponovimo: navdihi Svetega Duha so globoki, jasni in nam dajejo notranji mir, medtem ko se sugestije vsiljujejo in nas delajo nemirne.
Zato nam že način porajanja misli razkriva njihovo naravo.

Naslednji korak je preverjanje vsebine misli. Če je ta očitno ali prikrito uperjena proti krščanski ljubezni, modrosti in Božjim zapovedim, gre nedvomno za prevaro. Zlo nikoli in v nobenem primeru ne vodi k dobremu.

Sugestije nekatera dejanja opravičujejo kot manj škodljiva oziroma ‘nujno zlo’, ki je potrebno za dosego nečesa dobrega.
Hudič v bistvu trdi, da spoznavanje húdega ni škodljivo; drugače povedano: da laganje, varanje in opravljanje utrjujejo medosebne odnose, da zavajanje krepi zaupanje, da je povzdigovanje nad drugimi dobro za samopodobo, da nepoštenost, korupcija in kršenje zakonov prispevajo k družbenemu razvoju, da molitev ni potrebna …

Če naše misli dopuščajo zlo kot sredstvo za dosego cilja, zagotovo prihajajo od hudega. Ne delajmo si utvar: greh nikoli ne vodi k dobremu!

In potem? Potem pa moram svoje misli preveriti še z nekom; ne s prijateljem, ki mi vedno prikimava, ampak z neko duhovno izkušeno osebo, ki si mi bo upala povedati resnico brez ovinkarjenja. Če pa se o tem ne želim z nikomer pogovarjati, je to slabo znamenje …

Naslednji pokazatelj kakovosti misli je njihov vpliv na medsebojne odnose in edinost. Nevarno je slediti mislim, ki se za to ne zmenijo. Navdihi edinost na splošno cenijo in jo ohranjajo, sugestije pa hočejo na vsak način doseči svoj cilj, tudi za ceno pretrganja odnosov. Če sem zaradi uveljavitve svojega prav pripravljen prekiniti odnose z drugimi, ta namera zagotovo prihaja od hudiča (diabla), ki razdvaja. Če pa se temu lahko odpovem zaradi ohranitve edinosti z bratom ali skupnostjo, je to znamenje, da prihaja od Svetega Duha.

Vsiljevanje pravičnosti je prioriteta bedakov, dajanje prednosti edinosti pa tistih, ki jih vodi Sveti Duh.
Če zakonca ne dajeta prednosti slogi pred pravičnostjo, si bosta zaradi nečesa vedno v laseh.
Pri razločevanju misli je torej bistveno preverjanje, ali stremijo k edinosti.

Edinosti z vsemi ne moremo vedno ohraniti, vedno pa si lahko zanjo prizadevamo.

Taka vprašanja si moramo redno zastavljati. Postati morajo del našega razmišljanja.
Gre za nekakšno izpraševanje vesti.

To lahko storim tako, da umirim svoje misli v molitvi, preberem kak psalm ali prisluhnem in se pustim ‘ponastaviti’ Božji besedi, ki mi jo za tisti dan daje Cerkev. Nato odprem srce Jezusu, ki mi ga je Oče usmiljenja poslal kot Odrešenika, in prosim Svetega Duha, naj preveri, kar nosim v sebi. Tako bom morda prepoznal nevarne misli, ki so se mi vsilile ali zašle vame. Že to je veliko. Ne pozabimo, da navdihi in sugestije izhajajo iz različnih virov.

Nato se lahko vprašam: Od kod prihaja ta misel in kam me bo pripeljala, če ji sledim? Kakšen je njen cilj in kakšna sredstva uporablja, da bi ga dosegla? Ali zagovarja trditev, da “cilj opravičuje sredstva”? Ali je skladna z mojim poslanstvom ali pa me morda želi oddaljiti od njega?

Uporabimo tudi vprašanja prvih treh dni: Ali misel spoštuje začetne danosti? Ali je v skladu z mojimi prednostnimi nalogami? Ali me vabi k zavračanju mojih omejitev?
In še: Ali mojo edinost z drugimi utrjuje ali uničuje?

Če misel preživi ta ‘rafal’ vprašanj, jo lahko sprejmem – a le pogojno.
Kasneje se bo pokazalo, ali je resnično dobra.…. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Sugestije me navdajajo s strahom pred neuspehom in družbeno zavrnitvijo: da me ne bodo sprejeli, cenili in upoštevali. V izogib temu se zatekam k strategijam za pridobitev naklonjenosti – z govorjenjem in obnašanjem, ki se mi zdi všečno in sprejemljivo z vidika drugih. V upanju, da si bom tako ohranil njihovo naklonjenost in pobegnil iz svoje osamljenosti, sem se pripravljen pretvarjati in duhovno poplitviti.

Takšen pristop, ima svoje posledice. … pretvarjanje postane naporno. Ker me odobravanje drugih pušča vse bolj praznega, začnem za to kriviti sebe in druge. Temu se pridruži nov strah: da mi ne bo uspelo zadostiti pričakovanjem in se uresničiti. (…) Iskanje samopotrditve, ki me je dotlej osvobajalo, postane vedno večje breme. Vse bolj se počutim samega, odrinjenega, nepotrjenega in nepriznanega. V svojem nezadovoljstvu begam iz ene skrajnosti v drugo in se vrtim v začaranem krogu oziroma bolje, elipsi.

Hudič nam najprej laska, da bi nas zvabil v greh, nato pa nas škodoželjno obtožuje. Sveti Duh pa nas po vsakem padcu sočutno popravi, potolaži in dvigne nazaj na noge.

Oglejmo si dva primera delovanja navdihov in sugestij:
Kadar naredim neko neumnost, me hudobec začne obtoževati, da bi v meni sprožil samouničevalni mehanizem in me pripeljal do obupa.
Sveti Duh pa mi pomaga napako prepoznati, se je pokesati in se ji v prihodnje izogibati. Tako me usmeri nazaj na pravo pot. Če sprejmem njegovo popravljanje, se učim na napakah in nadaljujem svojo pot bolj varno. Medtem ko nas hudičevo obtoževanje onesposablja za dobro, nas popravljanje Svetega Duha spodbuja k dobremu in v njem krepi.

Drugi primer.
Če me nekdo kakor koli prizadene, mi hudič začne pihati na dušo, češ: “Le kako si drznejo tako ravnati s teboj, ki si tako dober?!” Vsak takšen dogodek napihne in dramatizira. V meni vzbuja samopomilovanje, zamero in željo po maščevanju.
Sveti Duh pa me tolaži: “Ne obupuj, s teboj sem!” Pri vsakem ponižanju me povabi, naj ga sprejmem in se še močneje oklenem Boga. Pomaga mi zoreti v trpljenju.

Drugače povedano: sugestivno razmišljanje se vrti v začarani elipsi in zavrača vsako trpljenje, medtem ko je navdihnjeno razmišljanje premočrtno in polno upanja – lahko bi rekli vstajenjsko, ker se ne boji trpljenja in smrti.
Sugestivno razmišljanje je obsedeno s strahovi in vase zaprto, navdihnjeno pa odprto za odnose in onostranstvo.

Spotika ali ovira je nekaj, kar človeku preprečuje, da bi nadaljeval pot k svojemu cilju.
Jezus pred svojim križem pokaže učencem drugačno držo, ki jo med drugim vidimo v odlomku iz Janezovega evangelija:
»Pred velikonočnim praznikom je Jezus, ker je vedel, da je prišla njegova ura, ko pojde s tega sveta k Očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, tem izkazal ljubezen do konca.«
Ker se zaveda, da je prišla ura za dovršitev poslanstva na zemlji in vrnitev k Očetu, Jezus Njemu in učencem izkaže ljubezen do konca tako, da sprejme križ in vstopi v trpljenje in smrt.

Navdihi Svetega Duha težijo k svojemu cilju: k ljubezni, k nebeškemu Očetu.
Za vsakogar, ki želi začeti znova, so navdihi odskočna deska in vir poleta, sugestije pa velika ovira. Pri tem moramo biti pozorni tudi na ‘začetke’, ki so na videz nekaj novega, a so v resnici le nadaljevanje starega. Med drugim jih lahko prepoznamo po tem, da so jim primešane razne zahteve in jeza.…. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Gospod, stopil si v temine smrti.
Kako pogosto se zdi, da spiš.
In s kakšno lahkoto
se ljudje oddaljimo od tebe
in govorimo sami sebi: Bog je mrtev.
Daj, da v temnih trenutkih
priznamo, da vsekakor obstajaš.
Ne pusti nas samih,
ko izgubljamo pogum.
Pomagaj nam, da te ne bomo
pustili samega.
Daj nam trajno zvestobo,
kadar tavamo
in se čutimo izgubljene,
in ljubezen, ki te bo sprejela,
ko to najbolj potrebuješ,
kot tvoja Mati, ki te je
ponovno vzela v svoje naročje.
Pomagaj nam vsem:
pomagaj revnim in bogatim,
preprostim in učenim,
da bomo videli tudi
skozi svoje strahove in predsodke
in ti darovali svoje sposobnosti,
svoje srce, svoj čas,
ter pripravljali vrt,
v katerem se bo lahko
zgodilo vstajenje.

J. Ratzinger – Benedikt XVI.: Molitev, v: Ognjišče 4 (2018), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja: Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Sveti Duh nas odrešuje z notranjimi navdihi – v najglobljem predelu oziroma jedru človekove biti, Sveti Duh nagovarja vse, če se tega zavedajo ali ne. Sveti Avguštin je rekel, da mu je Sveti Duh bolj notranji kot on sam sebi (intimior intimo meo). Sveti Duh, ki ga človek doživlja kot najpristnejši stik s samim seboj, ima svojstvene značilnosti, ki si jih bomo podrobneje ogledali.

Gonilo Svetega Duha, ki nas navdihuje, je ljubezen. Ker te ni brez svobode, nam ničesar ne vsiljuje, ampak le predlaga. Spolnjevanje ukazov, brez svobodnega soglasja, ne more biti dejanje ljubezni, ker človeka razoseblja. Če žena na kakršen koli način izsiljuje svojega moža, da bi ji ustregel, s tem ne bo veliko dosegla. Ljubezni ni mogoče izsiliti. Sveti Duh nikoli nikogar ne sili k nobenemu dejanju, ker bi bilo to ničvredno.

V duhovnem življenju nam ne koristi nobena grožnja ali prisila, ker nič ne pripomore k naši rasti v ljubezni. (…) Če nečesa, kar moram storiti, ne vzamem za svoje, mi ostane tuje in bom to kvečjemu počel nejevoljno in s stisnjenimi zobmi.
Sveti Duh ni le dobrota in milina, ampak tudi tenkočutna modrost. Ne vozi prek ljudi tako kot cestni valjar, ker bi to nasprotovalo ne le ljubezni, marveč tudi modrosti. Zato moraliziranje ne služi ničemur. Ni le odvratno, ampak tudi neuporabno.

Svetega Duha lahko tudi zavrnemo. V nasprotnem primeru bi imeli opravka z diktatorjem, ki nas ne bi pripeljal v nebeško kraljestvo, ampak v koncentracijsko taborišče.
To še zdaleč ne pomeni, da so njegovi navdihi slabotni ali neučinkoviti. Nasprotno, nabiti so z dobro energijo. A čeprav so siloviti, nikomur ne delajo sile in jih lahko svobodno zavrnemo.

Navdihi Svetega Duha me nagovarjajo, trkajo na moje srce in me vabijo k dobrim dejanjem, kar lahko povzroča notranji boj. Zavedam se namreč, da odpreti srce njegovim navdihom pomeni tudi velikodušno sprejeti kakšno žrtev in se čemu odpovedati. Čeprav me ti navdihi močno in globoko nagovarjajo, in vem, da je to dobro, jim lahko kadar koli svobodno rečem “ne”. Sveti Duh nam nikoli ne ukazuje, naj nekaj storimo, temveč nas vedno le spodbuja, da z njegovo pomočjo to lahko storimo … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Četrti dan Bog na nebesnem oboku ustvari svetlobna telesa, da bi ločevala svetlobo od teme ... naredi večjo luč (Sonce), ki naj gospoduje dnevu in manjšo luč (Luno), ki naj gospoduje noči in … zvezde. To naj bodo znamenja za “čase, za dneve in leta”.
Navadno navajamo najprej dneve, potem mesece in leta, tu pa so na prvem mestu znamenja … prazniki … ki so bili za izvoljeno ljudstvo spomin Božjih posegov v njegovi zgodovini. Z njimi zaznamuje posamezna časovna obdobja med letom. Ljudje namreč svojega življenja ne merimo ‘koledarsko’, temveč s pomembnimi dogodki, ki zaznamujejo naše življenje in storijo, da niso vsi dnevi enaki. Pa tudi dogodke niso vsi enaki: so notranji (duhovni) in zunanji (kronološki) … in notranji so seveda pomembnejši.
S prazniki torej zaznamujemo čas. Brez njih bi bilo življenje kot ravna premica sivih, nedoživetih dogodkov. To, da znamo “šteti dneve” in prepoznati znamenja časa je znamenje srčne modrosti.

Sonce in luna sta ustvarjena zaradi praznikov, in ne obratno. Ali življenje služi uri ali ura življenju? Od odgovora na to vprašanje je odvisno naše pojmovanje sebe in drugih.
Vprašanje glede kakovosti časa nam bo pomagalo bolje razumeti namen in novost četrtega dne in vlogo sonca, lune in zvezd …
Videli smo že, da je prvi dan Bog ločil svetlobo od teme, drugi dan vode življenja od voda smrti, tretji dan pa morje od zemlje, ki zdaj, četrti dan, potrebuje toploto in svetlobo, da bi lahko obrodila sadove.

Četrti dan opredeli nalogo na novo ustvarjenih nebesnih teles: dajati zemlji rodovitnost z razsvetljevanjem in ogrevanjem. Pravzaprav gre za tri vzporedne dejavnosti: razsvetljevanje, gospodovanje in ločevanje.
S tem, ko sonce in luna svetita na zemljo, gospodujeta dnevu in noči ter ločujeta svetlobo od teme.
Njihova glavna naloga je torej gospodovati življenjskemu prostoru z ločevanjem svetlobe in teme. Čeprav sta svetloba in tema že od prvega dne stvarjenja ločeni in se jasno razlikujeta, ju mi na svojem zemeljskem potovanju neštetokrat zamenjujemo. Moramo se ju naučiti razlikovati in ju ločevati, drugače bosta onidve gospodovali nam, namesto da bi mi njima.

Zato Jezus pravi: »Svetilka telesa je oko. Če je torej tvoje oko zdravo, bo svetlo vse tvoje telo. Če pa je tvoje oko pokvarjeno, bo v temi vse tvoje telo. Če se torej luč, ki je v tebi, stemni, kolikšna bo tema!«

Če ne razlikujemo teme od svetlobe – in vse naše napake so posledica tega –, to po Jezusovih besedah pomeni, da naša svetilka, naše “oko”, ne deluje dobro. Zaradi tega nismo sposobni razločevati in gospodovati.
Če je ta naša svetilka zdrava, razsvetljuje vse naše telo, celotno resničnost, in vse pravilno deluje. Če pa se pokvari, se vse stemni in nastopijo težave.

Razumevanje tega je izredno pomembno za naše življenje. »Svetilka telesa je oko.« Mi sicer iz biologije  vemo, da oko ne sveti, ampak je osvetljeno, da ne oddaja svetlobe, ampak jo prejema. Toda Jezusove besede zrcalijo prepričanje tistega časa, da so oči kot žarometi, ki mečejo svetlobo – ne navzven, marveč navznoter.

Ta trditev ni tako za lase privlečena, saj je predelava svetlobnih podatkov v zaznavno sliko zelo zapleten proces. Oko skozi mrežnico zaznava svetlobne fotone in jih projicira na vidni živec. To sliko, ki pade na mrežnico obrnjena na glavo, možgani pravilno obrnejo, in ji z obdelavo posameznih podatkov ter nadomestitvijo manjkajočih dajo prostorsko razsežnost.(…) Zato je treba zelo resno vzeti tudi trditev, da oči “razsvetljujejo” stvari. Če pod očmi pojmujemo celoto vidnega zaznavanja, je ta trditev celo zelo resnična.

Moramo se namreč vprašati: Kaj sta to “sonce” in ta “luna”, ki razsvetljujeta moje dneve in moje noči? Kakšna svetloba je v meni? Kako gledam na stvari?

Svetloba in tema sta znamenji dobrega in slabega ravnanja (prvi dan). Poznamo dve vrsti luči – dnevne in nočne in poročilo o stvarjenju (vzorec našega življenja) nam je zapustilo ljudstvo, ki je tudi samo tavalo v temi in ni znalo gospodovati svojim dnevom … zato jim je Bog poklical k spreobrnjenju, poslal razne preizkušnje … pozabili so na Božje obljube … niso razumeli pomena svojih praznikov

Tudi sam se moram vprašati: Na kakšne načine me Bog prenavlja in odrešuje? Kako me nagovarja in posega v moje življenje? Ali prepoznam njegov glas v dogodkih svoje zgodovine, v Svetem pismu, v modrostnem izročilu kristjanov, ki so živeli pred menoj, v bratski ljubezni tistih, ki danes skupaj z menoj tvorijo živo Cerkev, v moči zakramentov, v krščanski umetnosti … A če se jim notranje ne odprem, se ne dotaknejo mojega srca.

Bog me na vse načine poskuša pripraviti k temu, da bi mu prisluhnil s srcem. Poleg njegovega pa me nagovarja še nešteto drugih glasov, zamisli in predlogov, ki kar tekmujejo za mojo pozornost. In nekaterim jo uspe dobiti. Navdušijo me, morda celo obsedejo, na koncu pa se največkrat izkažejo za utvaro in veliko razočaranje.

Ko smo se nekajkrat tako opekli, je skrajni čas, da se vprašamo, zakaj vedno znova nasedamo tem lažnim prerokom in končamo v godlji. Kje se je vse to začelo? Sem pa res neumen!
Že to spoznanje je prvi korak k modrosti..… (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Za vsakim mojim dejanjem se skriva neka beseda. Če malo pobrskam po glavi, bom za svojimi napakami našel nek argument, ki me je k njim nagovoril. To je lahko neka temna misel, ki se ji v notranjem dialogu nisem pravočasno odrekel, ampak sem se ji pustil prepričati in jo sprejel za svojo. Postopoma se je uveljavila kot sestavni del mojega mišljenja in merilo za razlago vseh dogodkov. Postala je moja notranja govorica – in mi uničila življenje.

Sprevideti oziroma spametovati se pomeni ponovno zagledati stvari v pravi luči in se “vrniti k pameti”. Oboje je posledica sprejetja besede resnice, ki smo ji končno prisluhnili in si jo vzeli k srcu. Ta resnica je lahko sprva boleča, ker razgali našo zmoto in rani naš ponos. Ko pa v njej prepoznamo ljubečo govorico, začutimo olajšanje, ponovno prosto zadihamo in dobimo nov zagon. Počutimo se veliko bolje.
Vsaka težava se torej začne z neko slabo mislijo, vsaka rešitev pa z dobro.

Naša naloga je, da se naučimo misli prepoznavati – dobre sprejemati in se jih držati, slabe pa zavračati in se jim izogibati… (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.