Skip to main content

Marija, žena vsakdanjega kruha, daj nam razumeti, da kruh ni vse. Obložena miza človeka ne nasiti in jedi nimajo okusa, če je srce prazno resnice in v duši ni miru.(Tonino Bello)

Umetnost pon zacenjanja

Odrekanje Bog spremeni v mir in veselje

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaOb koncu tretjega dne stvarjenja, ki govori o sadovih in kako jih zavarovati z omejitvami, … pojdi v svojo molitveno sobo, zapri vrata  in prosi Boga, da bi bilo  življenje vedno bolj rodovitno, polno ljubezni in dobrote.

Ponovno preveri svoje prioritete ali res ‘dišijo’ po Svetem Duhu ali – po perfekcionizmu. Če so uglašene z Božjo voljo, usmerjene k rasti v ljubezni, se lahko nanje zanesem.

    Recimo, da je prednostna naloga, ki mi jo je namenila Božja previdnost, skrb za zdrav in vesel razvoj mojih otrok. Otroci, ki mi jih je dal Bog, so moja prioriteta, ki je ne smem zanemarjati.
    Zato moram Boga v molitvi vsak dan prositi, naj mi pomaga biti dober oče! To je v mojem življenju najpomembnejše. Če mi na tem področju spodleti, kaj mi pomagajo vsi drugi uspehi?
    Priznati si moram napake, ki sem jih doslej naredil pri vzgoji in prositi Gospoda za pomoč, da jih v prihodnje ne bom več ponavljal. Obenem pa se moram vprašati, kaj mi je Bog hotel s tem povedati? Zakaj sem bil tako nerazsoden?
    Sem bil morda preveč zagledan v svoje načrte in sem dajal prednost drugim stvarem, … Me je na to celo kdo opozoril, a sem ga v svojem ponosu poslal ‘v tri krasne’?
    Vse, kar onemogoča ali ovira moj odnos z otroki, je treba odstraniti. Najbolje je, da si na list papirja napišem seznam dejavnosti, pri katerih je moja navzočnost nepogrešljiva in sem jih kot oče dolžan opravljati: osebna nega, igra, branje pravljic za lahko noč, molitev, prevoz v vrtec, šolo ali k zunajšolskim dejavnostim, pomoči pri učenju in domačih nalogah itd.
Zavedati se moram, da te prednostne naloge koristijo najprej meni in da so znamenje razumnosti, ki me usmerja k pravemu cilju. Sveti strah Božji mi pomaga opredeliti svoje prave prioritete in se izogibati lažnim. Treznost in vzdržnost pa me opozarjata na moje slabosti in grešne priložnosti, ki se jim moram izogibati kot kugi.
Če želim biti dober oče, nimam druge izbire, kot da se oklenem molitve in občasno tudi posta. Pomaga tudi molitev rožnega venca, s katerim otroke priporočam Devici Mariji.
To konkretno pomeni, da se moram odpovedati tudi kakšni nogometni tekmi, ki nima nič skupnega z mojimi očetovskimi prioritetami. Pa še nekaj! Ob sobotah in nedeljah bom imel telefon ugasnjen. Prižgal ga bom največ dvakrat dnevno, da preverim, ali me je klical kdo, ki je v življenjski nevarnosti in sem mu dolžan pomagati. Vendar bodo na prvem mestu moji otroci.
Pri tem bom morda potreboval tudi mnenje žene, ki se ga najbolj bojim, ker mi vedno vse pove brez dlake na jeziku. Ta nesrečnica, ki me pozna do obisti, se ne strinja z raznimi oblikami mojega odtujevanja in obsedenosti. Moj Bog, to je pravo spreobrnjenje! Če se pustim popravljati svoji ženi, sem lahko prepričan, da sem prepuščen sveti Božji volji.

Meje so praviloma območja napetosti in vojne. Če pa omejitve ponižno sprejmemo in se navzamemo dobrih navad, bomo ponovno prevzeli nadzor nad seboj. Bog bo bolečino našega odrekanja spremenil v mir in veselje, naše slabosti pa v moč in rodovitnost. Doslej grenko življenje bo spet postalo sladko in lepo. Tako bomo začeli postopoma uživati v kruhu Božje volje in opravljati dela, ki so se nam doslej morda zdela nedosegljiva.
Skratka, post, molitev in miloščina prinašajo mir. (konec tretjega dne)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Umetnost pon zacenjanja

Vzdržnost – da se počutimo bolje

z knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanja

Pri vzdrževanju samodiscipline, o kateri govorimo v tem 3. poglavju in je nepogrešljiva za zdravo življenje, pa igra pomembno vlogo še en vidik: vzdržnost.

Čeprav nanjo običajno gledamo kot na zavračanje ali odpovedovanje nečemu, (…) nas vzdržnost ne vabi, naj se izogibamo napakam, temveč situacijam in priložnostim, ki vanje vodijo.
So stvari, ki so lahko zate neškodljive, zame, ki sem zelo slaboten, pa škodljive ali celo uničujoče.

Vzdržnost me opozarja na nevarnosti, ki lahko vodijo v zlo. Opozarja me, naj se ne zadržujem v bližini greha.
Morda si domišljam, da to ni nič slabega in da se bom – četudi sem od greha oddaljen le za en milimeter – še pravočasno ustavil. Vsi vemo, da to ni res, in da se moramo ustaviti že veliko prej!

Posebej mladim grozi zelo velika nevarnost – internet: če se želiš izogniti zasvojenosti s spletno pornografijo, po njem ne smeš brskati sam in v poznih urah. Brskanje po spletu samo po sebi ni nič slabega. A če se zavedaš svoje slabosti, se moraš izogibati grešnim priložnostim.

Izogibati se moramo vsemu, kar nas uničuje. Še preden z nečim začnemo, moramo vedeti, kdaj se ustaviti. Tu gre tudi za varovanje lastnega dostojanstva in lepote.
Zanimivo je, da vzdržnost (ki je poleg razumnosti, strahu Božjega in čuječnosti ena od lastnosti, ki vodijo k notranjemu ozdravljenju) pomaga človeku, da se počuti bolje. Tu začne okušati veselje nad sadovi.

Poglejmo še enkrat, kako Gospod uresničuje svoje Božje sinovstvo v odlomku s tremi skušnjavami.

Namen posta je uživati nekaj večjega od “kruha samega”. Zanj obstaja nekaj bolj nasitljivega kot to, da spremeniš v hrano prvo, kar ti pride pod roke.
Molitev mi pomaga ohranjati odnos z Bogom. Namesto da bi sledil svojim dvomljivim vzgibom, se raje posvetujem z Njim.
Materialno pomanjkanje na tem svetu mi pomaga, da se Očeta močneje oklepam. In ker me moje imetje tako ali drugače usužnjuje, se ga osvobajam s pomočjo miloščine, ki mi pomaga, da ne častim nikogar razen Njega, od katerega prejemam vse.

Post je vedno prvi korak k duhovni prenovi. Da bi v srcu naredil prostor, moram nekaj odstraniti. In ta prazen prostor moram napolniti z molitvijo.
Post me naredi treznega, da lahko bolj umirjeno in preudarno razmišljam. Z molitvijo pa kličem k svojemu Bogu in mirno počakam, dokler se s svojo blago sapo ne dotakne mojega srca.
Šele tedaj jasno vidim, kaj lahko dobrega storim, kako naj dosežem brate in sestre ter ostanem povezan z njimi in s svojim srcem.
Tako lahko razsodno in samozavestno krmilim ladjo svojih dejanj in začenjam okušati, kako lepo je živeti kot Božji otrok in ne kot hudičev suženj.
Toda do tega pridem počasi, ne že na začetku, ampak šele na koncu svoje poti. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Umetnost pon zacenjanja

Omejitve naj omogočajo ustvarjalnost

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaOmejitve si moramo tako postaviti, da omogočajo našo ustvarjalnost, drugače pa jo zgolj dušijo in zatirajo – Bog nas jih obvaruj! Pri opredeljevanju omejitev, ki si jih moramo sami postaviti, se pustimo voditi čutu za dobro in lepo, pa tudi strahu, da ne bi zapravljali svojih talentov. Tako bomo varni pred usodnimi napakami, ki bi jih lahko naredili.

»Namen askeze je od sle dobiti prožnost, nadzorovano gorečnost in živahno razpoložljivost. Svojo slo moramo preobražati, ne zatirati. Kadar smo “vrženi s konja”, tako kot sveti Pavel na poti v Damask, se moramo tudi mi nemudoma pobrati in Njega, ki nam je dal občutiti težo svoje človeške roke, vprašati: “Gospod, kaj moram storiti?”« (E. Mounier)

    »V naši vsepresežni, ponotranjeni in v času učlovečeni veri se moramo duhovno neprestano širiti in poglabljati. Nikoli ne smemo nečesa vnaprej zavračati ali zatirati … Zavračanje in zatiranje naše sle zavira in na koncu povsem ohromi naše psihično življenje. Tako kot ljubezen se tudi ustvarjalne sile porajajo le iz notranje odprtosti. Kdor pa neprestano zavrača, zatira in duši vse svoje vzgibe, ni sposoben pokazati drugega kot zavračanje in izmikanje. Posledica tega je tudi tista mračnjaška potrtost, ki jo vse prepogosto opažamo na ljudeh, ko prihajajo in odhajajo iz svojih cerkva in svetišč.« (Emmanuel Mounier)

V tem ključu si lahko iz ptičje perspektive ogledamo nekaj strateških ‘bojišč’ krščanskega delovanja. Družbi, ki “zavira, zavrača in tepta” vse, kar omogoča rodovitnost, moramo kristjani pomagati, da bo ponovno odkrila duhovne darove in kreposti, ter se pustila ‘obrezati’. Le tako bo vsak človek “obrodil več sadu”.

Ponovno moramo odkriti stališča, kreposti in darove, ki so jih naši krščanski predniki prepoznali v Svetem pismu in nam jih zapustili v izročilu. Med njimi so tudi pojmi, kot so razumnost, strah Božji, čuječnost in vzdržnost, ki nas ne utesnjujejo, temveč vodijo k notranjemu ozdravljenju.

Krščanska razumnost ni v tem, da voziš po avtocesti s hitrostjo petdeset kilometrov na uro, medtem ko za teboj vsi nestrpno hupajo. Pač pa, kot pravi Katekizem Katoliške cerkve, “razumnost razpoloži praktični razum, da v vsaki okoliščini razbere naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva, da to dobro izpolni”. Skratka, gre za sposobnost razločevanja, ki nam omogoča, da delamo to, kar je v naše resnično dobro …

To pomeni, da moramo prednostne naloge drugega dne vzeti za svoje in se jim pustiti motivirati, kar je tudi njihov namen.

Če sem spoznal, da je ta trenutek moja prednostna naloga diplomirati na univerzi, bom vse dejavnosti podredil temu cilju in opustil druge, ki bi ga lahko ogrožale.
Če je zdaj čas, ko sem poklican izboljšati svoj odnos z zakoncem, se bom pri vsaki ‘zunajzakonski’ dejavnosti vprašal, ali k temu pripomore ali ne. Če ugotovim, da ne, bom sebi in drugim iskreno povedal, da zanjo nimam časa. Razumnost je v tem, da vse, kar počnem, podredim svojemu cilju – da zbiram in ne razmetavam. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Zakladnica molitve 1

Iščite Vstalega

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Zakladnica molitve 1Kaj iščete
Tistega, ki živi, med mrtvimi,
in Tistega, ki je naša prihodnost,
v preteklosti in navadah?

Kaj iščete
Tistega, ki je ljubezen,
v mrtvih, suhih črkah,
in Tistega, ki živi v vas,
izven našega sveta?

Kaj iščete
Tistega, ki presega naš razum,
v nebogljenem razmišljanju,
in Tistega,
ki na stežaj odpira vrata,
v zaprtih, zatohlih prostorih?

Iščite ga tam,
kjer ljubi in je ljubljen,
kjer je človek spoštovan,
kjer je trpljenje poveličano,
kjer še tako
neznosno breme
z Njegovo pomočjo
ni pretežko.

C. Kokol, Molitev, v: Ognjišče 4 (2015), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

Zakladnica molitve01

Ti si moj pastir

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Zakladnica molitve01Vstali Gospod,
ti si pastir mojega življenja.
Ti si moj pastir,
zato nobenega koraka
ne napravimo v neznano.
Ti si moj pastir,
zato nismo vesoljske sirote,
prepuščeni samim sebi.
Ti si moj pastir,
zato ne blodimo v življenju
na slepo in brez cilja.
Ti si moj pastir,
zato nismo niti vódeni,
še manj pa prisiljeni.
Ti si moj pastir,
podarjaš nam zaupanje,
krepiš našo samozavest,
vlivaš nam pogum in radost.
Vstali Gospod,
o pastirju nisi le govoril,
dobri pastir si tudi postal.
Nisi me odpravil z nasveti,
ampak si za nas življenje dal.

R. Ruthe, (Molitev), v: Ognjišče 4 (2021), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

Zakladnica molitve01

Življenje je lepo

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Zakladnica molitve01Življenje je lepo, Gospod;
in rad bi ga utrgal nekako tako,
kot nabiramo cvetje v pomladnem jutru.
Prav dobro vem, moj Gospod,
da cvetje požene iz tal šele po koncu
dolge zime, med katero je vladala smrt.

Oprosti mi, Gospod,
da ne verujem dovolj v pomlad življenja,
da se mi življenje prepogosto zdi
kot dolga zima, ki ne neha žalovati
za odpadlim listjem in cvetjem, ki ga ni …

Vendar pa z vsemi močmi
verujem v tebe, Gospod,
toda ob tvojem grobu se spotaknem,
čeprav vidim, da je prazen.
In ko mi apostoli današnjih dni
oznanjajo, da so te videli živega,
sem kot Tomaž: čutim potrebo,
da te vidim in da te otipam.

Iz vsega srca te prosim,
Gospod, daj mi dovolj zveste ljubezni,
da bom upal v pomlad
trdneje kot v zimo,
da mi bo izza smrtnih senc velikega petka
sijala vera v zmagoslavno jutro Vstajenja.

Da, Gospod, življenje je lepo,
kajti tvoj Oče ga ustvarja.
Življenje je lepo, kajti ti
nam ga znova daješ, ko ga izgubimo.
Življenje je lepo, ker je to
tvoje Življenje, darovano za nas.

M.Quoist, Molitev: v: Ognjišče 4 (2001), 2.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

Umetnost pon zacenjanja

Ustvarjanje pogojev za rodovitnost

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaPoleg sprejetja omejitev pa moramo narediti še en korak naprej v procesu osebne prenove. Sami si moramo postaviti omejitve za stvari, ki se jim namesto nas ne more odpovedati nihče drug. Postaviti moramo ‘morske nasipe’, da bo lahko tako, kot pravi Bog tretji dan stvarjenja:  “Zemlja naj požene zelenje: rastline, ki rodijo seme, in sadno drevje, ki po svoji vrsti rodi sad na zemlji, katerega seme je v njem.”
Da se bo to lahko zgodilo pa moramo zemljo zavarovati pred vodo, da bo lahko nekaj pognalo, zacvetelo in obrodilo obilne sadove!  Dobra zemlja lahko obrodi sadove le, če zagotovimo pogoje za rast.

Vsak izmed njih skriva v sebi presenetljive darove in seme za nekoga drugega. Vsakdo ima njemu lastno sposobnost cvetenja.
Vsak človek je vir Božje velikodušnosti. “So stvari, ki jih ​​lahko storiš samo ti, in ljudje, ki jih lahko samo ti ljubiš. Seme sreče, ki je bilo položeno vate, lahko vzbrsti samo v tebi!” Vsako po svoji vrsti.

Kdor naredi na svoji zemlji prostor, odkrije svojo vrsto sadov. Vsaka zemlja, ki ni poplavljena, lahko obrodi.
Če zajezimo morje z nasipi, se pokaže zemlja, ljudje s svojimi posebnostmi. Glavna naloga nasipov torej ni omejevanje morja, ampak ustvarjanje pogojev za kalitev zemlje.
Če na omejitve gledamo s tega vidika, nam postane jasno, da imajo samo en cilj, ki je pozitiven: rodovitnost.
Omogočajo nam, da postanemo rodovitni. »Zemlja je obrodila svoj sad,« pravi eden od slavilnih psalmov. Ta vidik je veliko pomembnejši od vseh etičnih razlogov za postavljanje omejitev. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Umetnost pon zacenjanja

Sprejeti moram svoje omejitve

z knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaZavračanje omejitev razkriva našo ranljivost, negotovost, revščino, … stopnja naše odvisnosti od nečesa se kaže v tesnobi. Kdor je zaradi nečesa utesnjen, je od tega odvisen. Kaj pa izhod iz odvisnosti?

“Poberi se, Satan, kajti zapisano je: Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!”«

Hudičeva prevara ni v tem, da smo ljudje odvisni, ker je to neizpodbitno dejstvo. Življenja si nismo dali sami, ampak smo ga prejeli. Zato je vsaka trditev o naši neodvisnosti neumna utvara. Vprašanje pa je, od koga to življenje prejemamo. Ne od stvari, ki so nežive in nam ga zato ne morejo dati, temveč od nebeškega Očeta, ki je vse ustvaril.

Zato smo dolžni častiti in ubogati samo Boga in nikogar drugega. Cerkvi pa smo poslušni zato, ker smo po njej poslušni Bogu, in ne obratno.
Odgovor na človeško nemoč, ki nam ga je dal Kristus, je v popolni prepuščenosti Očetu. To pa je sad milosti in ne naših prizadevanj. Edini most med nami in polnim življenjem je Gospod Jezus Kristus, ki nam daje svojega Duha, da bi tudi mi postali Božji otroci.

Če pozorno pogledamo, so za Jezusa človeške omejitve priložnost za utrditev povezanosti z Očetom, priložnost, da mu izkaže svojo sinovsko vdanost. Lakota je za nas priložnost, da Očeta prosimo za vsakdanji kruh in izkušamo njegovo previdnost; nerazumljivi dogodki priložnost, da se mu popolnoma prepustimo, pomanjkanje pa, da se upremo tesnobi in se oklenemo zaupanja.
Jezus se omejitvam ne izogiba, temveč jih uporablja v svojo korist.

Kakšen je torej nauk tretjega dne?

Če želimo prejeti milost za ponovni začetek, se moramo najprej soočiti s svojimi osebnimi omejitvami, jih z Božjo pomočjo sprejeti in celo vzljubiti.

Kaj če bi torej prenehali bežati pred “neji”, našimi grehi, pomanjkanjem ljubezni in bedo, ki skriva zavračanje naših omejitev, skratka samega sebe.
Bežanje pred omejenostjo je pravzaprav bežanje pred ponižujočo revščino, bežanje pred samim seboj.

Sprejeti se takšne, kakršni smo – z vsemi “neji”, ki nam jih izreka življenje –, pomeni sprijazniti se s samim seboj. A tega ne znamo.
Če kdo vendarle želi poskusiti, mu priporočam, naj to naredi pred Križanim … Ker tega ni mogoče storiti z lastnimi močmi – moramo v ta namen najprej prositi za pomoč Svetega Duha.

Z zaprtimi očmi v mislih preletimo vse svoje omejitve in pomanjkljivosti – nekdanje in sedanje – telesne, duhovne, materialne, čustvene itd.
Nato odprimo oči, se zazrimo v Jezusa, ki je vse naše omejitve vzel nase, in dahnimo:
“Amen! Da, tak sem! To so moje slabosti. Ti jih poznaš! V tem sem ti podoben veliko bolj kot v svojih namišljenih krepostih. V svoji revščini sem ti blizu. Amen!”

Da bi lahko začeli znova, moramo sprejeti svoje omejitve, ki so blagoslovljena pot Božje milosti. Njegov otrok sem prav zaradi svoje omejenosti. ... (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Umetnost pon zacenjanja

Odnosi pred svojimi apetiti

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanjaKako gleda na človeško omejenost Gospod Jezus … se da dobro razbrati v pripovedi o skušnjavah v puščavi. Osredotočimo se le na duhovni boj med hudičem in Jezusom – na predloge prvega in odgovore drugega. Jezus je po dolgotrajnem postu v skrajnih puščavskih razmerah povsem izčrpan, na robu človeških zmogljivosti. Sooča se s prvobitno potrebo po hrani, ki je v puščavi ni – z lakoto! Ali naj kamne spremeni v kruh!

Preneseno v vsakdanje življenje to pomeni, da me mož ne sme zanemarjati, ampak mora ustreči vsem mojim potrebam in muham. Ker imam pravico do otrok, mi jih Bog mora dati, ko si jih zaželim! (…) Vse mi mora nuditi zadovoljstvo. Vse se mora spremeniti v kruh in me nasititi. Moje življenje postane zadovoljevanje mojih apetitov, ki jih postavljam za zakon. Starši, ki se nikoli niso naučili obvladovati svojih apetitov, so nesposobni za vzgajanje otrok, ki postanejo samopašni in neotesani.

Kako žalostno je gledati odrasle, ki se utapljajo v svojih željah, obsojeni na stalna razočaranja in vedno večje nezadovoljstvo. Nasedajo hudičevi zahtevi, da mora vse postati užitno, nasitno.

Jezus nasproti lakoti ne postavlja posta, ampak še boljšo hrano.
Ne “samo” kruha, ampak veliko več: Očetovo voljo, ki nasičuje bolj kot vsaka druga jed in daje vsem jedem pravi okus. Človeku daje resnično življenje. Duhovno nezreli in kratkovidni “stari človek”, zahteva samo telesno hrano. Novi človek, ki je rojen od Očeta, pa nima “le” telesnega apetita. Ima veliko več: odnose!

Primeri:
Gnilo zadovoljstvo, ki ga občutim med ogovarjanjem nekoga ali pasenjem radovednosti ob stvareh, ki me ne zadevajo, postane v iskrenem medosebnem odnosu ogabno.
Raje se ugriznem v jezik, kot da bi nekoga opravljal za hrbtom ali kakor koli prizadel, kajti med nama obstaja nekaj pristnega, dragocenega.
Poglejmo, kdo uživa boljšo hrano: ali ta, ki te za hrbtom opravlja, ali ta, ki pride k tebi in ti v obraz pove, kar ga na tebi moti?
Očitno je, kdo od obeh je bolj zadovoljen in “živ”.

Ljubiti pomeni dajati prednost odnosom pred svojimi apetiti.
Da bi lahko ljubil, moram neštetokrat pozabiti na svoje potrebe in želje.

Rosini pravi: “Ko sem bil hospitaliziran, sem takšno ljubezen videl pri prijateljih, ki so zame molili. Nekateri so iz solidarnosti cel mesec spali na trdih tleh, da bi okreval. In je delovalo! Takšna bratska ljubezen, ob kateri ostaneš brez besed, ti pokaže, da Bog v srca ljudi polaga svojo ljubezen, ki razodeva večno življenje. Kdor tako ravna, dokazuje, da ima v sebi večno življenje, ker ga lahko daruje. Kdor pa ga nima, ga seveda ne more dati.” …  (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Umetnost pon zacenjanja 01

Umevanje dobrega in hudega

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanja 01Zgodba o Adamu in Evi, ki sta jedla prepovedani sad z drevesa spoznanja dobrega in hudega, je zgodba o zavračanju omejitev – o človekovem “ne” Bogu. Njeno temeljno sporočilo si večina ljudi razlaga povsem napačno: češ da Bog človeku prepoveduje izkustveno spoznanje dobrega in hudega zato, da bi ga ohranil nevednega in sebi podvrženega, in želi uveljaviti svojo tiransko samovoljo.Take površne in neduhovne razlage so očitno za lase privlečene.

Sporočilo Geneze je namreč neizmerno globoko in trajno veljavno. Težava je v napuhu in duhovni plitvosti sodobnega človeka, ki ne sprejme svoje podrejenosti Bogu. Zgodba o Adamu in Evi nam osvetljuje vprašanje omejitev:
Bog ustvari človeka in ga postavi v bujno cvetoč vrt z mnogimi drevesi, ki so vsa čudovita in dobra. Med temi besedilo omenja drevo življenja, ki je človeku na razpolago, in drevo spoznanja dobrega in hudega, ki mu je prepovedano.

Kaj to pomeni?
Spoznanju raje recimo umevanje, saj človek “umeva” to, kar lahko zajame s svojim omejenim umom. In kaj pomeni “dobrega in hudega”? V hebrejščini in v grščini “dobro” označuje vse, kar je pravilno, lepo in pravično – brez estetskih in etičnih omejitev –, “hudo” pa vse, kar je slabo, grdo in nepravično.
Razumeti dobro in hudo pomeni razumeti vse. Kadar pa človek poskuša razumeti vse … (Vse moram razumeti!)  mu življenje postane nekaj, kar se mora ujemati z njegovo logiko – živi površno in zavrača vse, česar si ne zna pojasniti.

Kaj pa skuša doseči lažnivi plazilec, ko se pogovarja z Evo?
Pravi: prestopi to omejitev, ki ti jo je Bog naložil samo zato, da bi te držal v nevednosti! Prestopi svojo mejo ustvarjenega bitja in se postavi na isto raven z Bogom. Potem boš kakor On in boš vse razumela. Poskušati razumeti vse ni nevarno, temveč tvoja pravica … Zavrni svojo ustvarjenost! Prestopi svojo omejitev! Prekrši prepovedi!

Ali je omejitev nekaj resničnega ali namišljenega? Ali smo res omejeni ali ne? Ali res ne moremo vsega razumeti?
V življenju obstaja tudi “ne”. Kdor to zanika, uničuje samega sebe.
Otrok, ki mu starši dovolijo vse in mu ne postavljajo nobenih omejitev, se bo razvil v neotesanega in nesrečnega človeka.

Če nimamo pravega ravnovesja med svobodo in omejitvami, med dovoljenim in prepovedanim, postane naše življenje popolna laž. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.