iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Poznamo dve vrsti misli: tiste, ki nas izgrajujejo (navdihi) in tiste, ki nas uničujejo (sugestije).
Moramo se naučiti prepoznavati različno govorico, strategije in načine, s katerimi se ti dve “luči” predstavljata v našem duhovnem svetu.
Izvor pristnih navdihov je nedvomno Sveti Duh, izvor sugestij pa oče vseh laži. In kdo je to?

Jezus pove naravnost: zlo ima svojega začetnika, svojega očeta. Hudobija ni zgolj stvar človeške narave, temveč se za njo skriva nerazložljiva skrivnost zla. Najhujše grozote, ki so se dogajale v zgodovini človeštva, so bile pošastne, nečloveške; njihove izvajalce je gnalo nekaj demonskega, da so bili sposobni dejanj, ki presegajo človeško naravo. Kadar nekoga nenadoma prevzameta bes in hudobija, pravimo, da si ni več podoben, da ni več “človeški”.

Zlo nam ni podobno, ni lastno naši naravi. Sebi sem podoben, kadar ljubim, kadar pa sovražim, sem prevaran, obseden od nekoga. Tisti “pravi” postanem šele, ko svojo zmoto spoznam, priznam in se znova spravim s seboj in z drugimi. Zlobnež je tisti, ki je ujet v mreži zla. Moralno, bivanjsko zlo, ki ga izvaja človek, je vedno posledica hudičeve prevare. (…) Pravi zlobnež (demon) je hudič, ne človek.
Kadar si v skladu z Jezusovim naročilom in Božjim naukom upamo Boga imenovati “Oče”, ga prosimo, naj nam pomaga v boju s skušnjavami in prevarami hudiča, ki nas ves čas poskuša zapeljati v svoje mreže in zasužnjiti.

Hvala Bogu, na delu ni samo hudič, ki nas hoče v svoji hudobiji pogubiti. V tem boju se lahko zanesemo na velikodušno usmiljenje Očeta luči, našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ki v nebesih posreduje za nas, in Svetega Duha, ki nas obiskuje in navdihuje! Troedini Bog je premagal hudiča in vso hudobijo.

Zato se nikoli ne smemo preveč vznemirjati zaradi hudega, ampak se vedno bolj osredotočati na dobro. Da bi nas ujel, hudič uporablja dve nasprotni strategiji: pretvarja se, da je nekaj dobrega – preoblači se v “angela luči” –, ali pa nas poskuša prestrašiti in obsesti, da ne bi mislili na nič drugega kot nanj. V obeh primerih – kot hlinjeno dobro ali kot odkrito zlo – nas poskuša oddaljiti od vira dobrega. Zato je nadvse pomembno, da svoje misli usmerjamo k vsemu dobremu, (…) V mislih ne smemo ohranjati ničesar nizkotnega, krivičnega, nečistega, sovražnega, nečastnega, pokvarjenega ali neprimernega. Vsako tako misel moramo takoj odgnati.

Če ugotovimo, da smo se ujeli v hudičevo past jeze in zagrenjenosti, si moramo reči kakor vojak v ujetništvu: “Prevaral me je, ker sem mu posvečal preveč pozornosti.”
Sovražnik, hudič, življenja ne more dajati, ampak ga lahko kvečjemu uničuje. Ker je že po naravi zvit, posnema delovanje Boga, ki mu zavida in z njim tekmuje. Predstavlja se kot luč, a je v resnici tema. Ljudem bodisi prišepetava uničujoče misli ali pa preusmerja njihovo pozornost od pravega dobrega k lažnemu.

Zaradi tega se nekateri ves čas odtujujejo iz sedanje resničnosti s sanjarjenjem o čudovitem stanovanju, ki naj bi jih čakalo nekje v prihodnosti.
Sveti Duh pa, nasprotno, lebdi nad sedanjostjo, četudi je kaotična, kot nad maternico dobrega. Kdor ima Svetega Duha, vidi v sedanjosti potenciale in jo ceni, kdor pa posluša sugestije hudega duha, je obseden z utvarami o prihodnosti in zaničuje vse, kar je povezano z resničnostjo.… (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

V krščanskem duhovnem izročilu ima “navdih” svoje nasprotje, ki mu pravimo sugestija ali prišepetavanje. Čeprav se je izraz v vsakdanji rabi udomačil kot nekaj dobrega, ima v svojem latinskem izvirniku negativen prizvok, ker namiguje na podrejenost in celo manipulacijo. To pa je nevarno.

Sugestije v nas ustvarjajo občutek nujnosti in nas priganjajo k ‘nujnim’ opravilom. Ta se nam lahko zdijo poduhovljena ali ‘sveta’, čeprav v resnici niso naše prioritete. Izvršujemo jih kakor vojaki ukaze, in ne kot svobodni Božji otroci. Pogosto jih spremljata neutemeljeni strah pred napako in občutek krivde, za katerim se skriva napuh.

Kadar nas ženejo sugestije, smo notranje razdvojeni, utesnjeni, napeti in zaskrbljeni, do drugih pa nepotrpežljivi, zahtevni in agresivni. Kadar ravnamo po navdihih, pa smo vedri in mirni, naše misli urejene in občevanje z drugimi sproščeno.

Sugestija je nekakšno notranje ‘prišepetavanje’, ki me sili k nečemu, česar pred drugimi ne znam utemeljiti ali pa to počnem neprepričljivo, ker ne najdem jasnega in preprostega argumenta.
Svoje ravnanje poskušam opravičiti z zapletenimi razlagami. In če jih moji poslušalci ne sprejmejo, jim očitam, da me nočejo ali ne morejo razumeti, ker pač niso v moji koži… (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Kaj nam govorijo navdihi Svetega Duha in kaj hudičeve sugestije
Povsem drugače je pri dejanjih po navdihu Svetega Duha, ki jih lahko brez težav in mirno razložim vsakomur na preprost način. Nimam težav s prepričevanjem drugih, ker sem globoko prepričan v pravilnost svojega ravnanja.
Kadar poskušam neko hudičevo sugestijo opravičiti pred drugimi, sem užaljen in jezen, če tega ne sprejmejo – to pa zato, ker vanjo niti sam nisem prepričan in se počutim pod prisilo.

Navdihi Svetega Duha so preprosti in jasni, hudičeve sugestije pa zapletene in zamegljene. Medtem ko prvi resničnost razsvetljujejo, jo drugi zatemnjujejo, sprevračajo ali prikrajajo z razlagami, katerih edini cilj je doseči svoj namen.

Vsa dejanja po navdihu Svetega Duha – naj bodo še tako veličastna, vzvišena ali čudežna – so spontana in ne delajo nasilja nad resničnostjo. Hudičeve sugestije pa nam obljubljajo nekaj vzvišenega in izmišljenega – česar nimamo –, in v nas vzbujajo prezir do naše vsakdanje resničnosti – in tega, kar imamo –, čeprav je skromna. Vsaka skušnjava nas poskuša prepričati, da smo nesrečni zato, ker smo za nekaj prikrajšani.
Hudičeve sugestije slonijo na zapletenih in trhlih argumentih, ki se sesujejo takoj, ko nanje pogledamo z drugega zornega kota. Običajno izgubijo svojo legitimnost že ob prvem temeljitem premisleku, zato se nenehno spreminjajo.

Za navdihe pa je značilna trajnost. Ne spreminjajo se iz dneva v dan, ker imajo v sebi večnostno razsežnost.

Navdihi so preprosti in vseobsegajoči, sugestije pa zapletene in ozko usmerjene k posameznim vidikom resničnosti, ki jih absolutizirajo in jim dajejo prednost pred celoto.

Od Svetega Duha navdihnjena misel je kakor “luč, ki gospoduje dnevu”; je svetla kakor sonce, preprosta, iskrena in sama po sebi prepričljiva, v človeku ne vzbuja pomislekov ali slabe vesti.
Sugestija pa je vedno delno zatemnjena, zasenčena, kakor mesec, ki sveti ponoči; ima svojo temno stran oziroma skrite namene, ki jih človek ne želi v celoti obelodaniti.

Če je nekdo skrivnosten glede svojih pravih namer in deluje na skrivaj, je to jasno znamenje, da ga ne vodi Sveti Duh.
Tisti, ki sledijo sugestijam, o njih neradi razpravljajo z drugimi in zavračajo vsako kritiko. Če jih kdo izzove, naj razkrijejo svoje prave namere, ga poskušajo arogantno in grobo utišati. Iščejo pa enako misleče, ki se z njimi strinjajo in jih ne izzivajo. Zato je strah pred soočanjem z drugimi eden od najbolj jasnih pokazateljev, da sledimo prevari.

Kdor ima v srcu luč, hodi z visoko dvignjeno glavo, kdor pa snuje hudobijo, hodi sključeno in se drugim ne upa pogledati v oči, ker pred njegovimi vrati preži greh. Vsaka tragedija se začne s snovanjem hudobije. Če takih črnih misli ne preženemo takoj, ko se pojavijo, nas slej ko prej prevzamejo in zagospodujejo nad nami. Vsa prikrita, sprevržena in nasilna dejanja vodijo v pogubo.…. (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Gržan, K., IN ZA POT VESTE …11 x 15 cm, 163 strani, 11 x 15 cm, broširano z zavihki, čb fotografije
Prelistajte: * * * in  naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

 

Opazoval sem ju, vedno znova sem ves zvedav oprezal kje – od kod pijeta tisto blagost, ki jo delita naklonjena drug k drugemu in k bližnjim. »Človek podarja, kar nosi v sebi. – Iz globine daje v zaznavo osebno resničnost,« sta mi dejala nekoč. In sem uvidel: še preden sta stopala v odnos, sta bila v Odnosu – v zaznavi tiste sprejetosti, ki je objetost v Ljubezni za naše ljubezni.
Tako prijetno je bilo doživljati z njima odtenke življenja. Tudi v tistem jutru, ko smo tam za mizo ob zajtrku kramljali o vsakdanjih stvareh. Nič posebnega, pa vendarle tako zelo osebno – prijetno v medsebojnem sočutju.
In kot po navadi je, ko smo opravili obed, Neža odprla knjigo vseh knjig – Sveto pismo, da bi prebrala odlomek – ponudbo za razmišljanje v dnevu. Po zakonu slučaja ali Božje previdnosti (kakor želite) je odprla na straneh pisma, ki ga je nekoč Pavel napisal Filipljanom, danes pa v njem sporoča nam: »Veselite se vedno v Gospodu; zopet pravim: Veselite se! Vaša blagost bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Nikar ne bodite v skrbeh, ampak v vsem razodevajte svoje želje Bogu v molitvi in prošnji z zahvalo. In božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Končno, bratje: kar je resnično, kar pošteno, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar je častno, karkoli je krepostno in karkoli hvale vredno, to imejte v mislih. Česar ste se naučili, kar ste prejeli in slišali in na meni videli, to izvršujte, in Bog miru bo z vami« (Flp 4,4-9).
»Apostol govori o veselju, ki izvira iz sreče – iz srečanja v L/ljubezni,« je pokomentiral Janez prebrano.
»Če veselje nima izvora v sočutni zaznavi bližnjih in vsega, kar nas obdaja v stvarstvu ter seveda Boga v njegovi srčiki – v Ljubezni, potem ni v polnem okusu – še ni sreča,« je dodala Neža.
»In človek hlasta po manjku!«
»In če ne ve, da mu manjka sočutje v ljubeči zaznavi, si privošči za veselje še več – preveč, a je to za srečo premalo,« sta modrovala.
»In potem …« Janez je vstal izza mize ter segel k eni izmed knjig na knjižni polici. Polistal je in ko je s pogledom obstal, je bral »o dnevih, ko umira duša, dnevih notranje praznote in obupanosti, ob katerih se nam sredi razdejane zemlje, izčrpane od delniških družb, ob vsakem koraku reži nasproti človeški svet in tako imenovana kultura v svojem zlaganem in nizkotnem pločevinastem sejemskem blesku kakor bljuvalo, zgoščena in prignana do vrhunca neznosnosti v lastnem bolnem jazu«.
»Janezov priljubljeni citat nemškega pisatelja Hermana Hesseja,« je pojasnila Neža.
»Sam se pogosto spomnim na misel francoskega filozofa Alberta Camusa,« sem rekel in jo izrekel: »Evropa in revolucija se daleč stran od življenjskega vrelca zvijata v spektakularnem krču. V preteklem stoletju je človek razbil verske okove. A komajda se jih je otresel, že se jih na novo izmišlja – tokrat neznosne.«
Janez bi gotovo dodal v misel komentar, a ga je prehitela Neža, ki je segla tja med svoje zapiske in izmed njih izbrala: »kar je napisal ameriški stand-up komik George Carlin po smrti svoje žene.« Nataknila si je očala in brala: »Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez poguma!
Kupujemo več, uživamo manj. Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo pameti, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.
Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč televizije. Povečati želimo naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote. Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo. Naučili smo se preživeti, ne pa živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenja letom.
Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.
Trudimo se, da bi očistili zrak, vendar vedno bolj onesnažujemo našo dušo. Razbili smo atom, ne pa svojih predsodkov. Načrtujemo več, dosežemo manj. Naučili smo se hiteti, a ne čakati. Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo. Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni. Gradimo zmogljivejše računalnike z večjim spominom, v živo pa med seboj komuniciramo vse manj in manj. Prizadevamo si za večje količine, pozabljamo pa na kakovost.
To so časi hitre prehrane, a počasne prebave. To je čas velikih ljudi, a majhnih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov. To je čas, ko si prizadevamo za mir v svetu, a smo se navadili na vojno stanje doma. To je čas z več prostega časa in malo uživanja. Čas raznovrstne prehrane in preobjedanja na polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.
V zakonu je med pari manj finančnih problemov, a je vse več ločitev. Več je prestižnih hiš, toda v njih vse več razdejanih domov. To so dnevi hitrih potovanj, številnih občil in nizke morale. Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo …
Vabim vas: Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno z vami. Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko podarite s svojim srcem in vas nič ne stane. Ne pozabite reči: “Rad te imam” svojim najbližjim, vašim ljubljenim in naj ta beseda prihaja globoko iz srca. Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov bližine, ko ste skupaj z ljubljeno osebo, kajti nekega dne te osebe ne bo več z vami. Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, v katerem boste delili svoje dragocene misli in čutenja z drugimi.
Smejte se pogosto, dolgo in iskreno. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Vedno znova povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih ljubite. Ne pozabite: življenje ne meri z številom vdihov, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.«
Neža je umolknila, Janez pa je rekel: »Sreča je v srčnosti in ne v imetju ali zunanjem dogajanju.«
»Imeti ali biti? To se je spraševal že Erich Fromm,« sem dodal.
»Ne pojdi v skrajnost,« me je opomnil Janez.
»Kako to misliš?«
»Na tem svetu je potrebno tudi imeti, da je mogoče biti. A je dovolj, dovolj!« mi je pojasnil.
»Ob potrebnem imetju, je potrebno biti v sočutju,« je dala Neža v razmislek piko na i.
(se nadaljuje)

Knjiga In za pot veste … je vodnik vračanja k samem sebi in zato k pristnosti v odnosu do Boga, sočloveka, stvarstva… Zgodbe se prepletajo v dogajanju in dialogu avtorja Karla z Nežo in Janezom (ob njih ima pomembno vlogo tudi kuža Toro) na Dolgi njivi tam pod Velikim Zvohom.
Začnejo se z izgubljenostjo (avtor poosebi v sebi najgloblje osebne in družbene stiske našega časa) in se razpletejo v nakazane smeri, ki vodijo bralca iz tesnobnih ujetosti.
Avtor Karel Gržan poudarja, da se je v zgodbah te knjige, ki so izhajale v reviji Ognjišče, napotil najbolj na globoko v človeško doživljanje.

Moji vzponi proti vznožju Velikega Zvoha tja h koči v sredi Dolge njive k Neži in Janezu (pa da ne pozabim na Torota) so bili vedno pogostejši. Na videz sem se vzpenjal na goro, očem nevidno pa so se dogajali še pomembnejši vzponi – tam globoko v meni; tudi tisti dan, ko sem jima zastavil vprašanje: »Kaj vaju je pritegnilo, da sta iskala in našla presežno vrednost življenja?« (…)

Opazoval sem ju, vedno znova sem ves zvedav oprezal kje – od kod pijeta tisto blagost, ki jo delita naklonjena drug k drugemu in k bližnjim. »Človek podarja, kar nosi v sebi. – Iz globine daje v zaznavo osebno resničnost,« sta mi dejala nekoč. In sem uvidel: še preden sta stopala v odnos, sta bila v Odnosu – v zaznavi tiste sprejetosti, ki je objetost v Ljubezni za naše ljubezni. (…

pripravlja in izbira Marko Čuk

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Ob koncu tretjega dne stvarjenja, ki govori o sadovih in kako jih zavarovati z omejitvami, … pojdi v svojo molitveno sobo, zapri vrata  in prosi Boga, da bi bilo  življenje vedno bolj rodovitno, polno ljubezni in dobrote.

Ponovno preveri svoje prioritete ali res ‘dišijo’ po Svetem Duhu ali – po perfekcionizmu. Če so uglašene z Božjo voljo, usmerjene k rasti v ljubezni, se lahko nanje zanesem.

Zavedati se moram, da te prednostne naloge koristijo najprej meni in da so znamenje razumnosti, ki me usmerja k pravemu cilju. Sveti strah Božji mi pomaga opredeliti svoje prave prioritete in se izogibati lažnim. Treznost in vzdržnost pa me opozarjata na moje slabosti in grešne priložnosti, ki se jim moram izogibati kot kugi.
Če želim biti dober oče, nimam druge izbire, kot da se oklenem molitve in občasno tudi posta. Pomaga tudi molitev rožnega venca, s katerim otroke priporočam Devici Mariji.
To konkretno pomeni, da se moram odpovedati tudi kakšni nogometni tekmi, ki nima nič skupnega z mojimi očetovskimi prioritetami. Pa še nekaj! Ob sobotah in nedeljah bom imel telefon ugasnjen. Prižgal ga bom največ dvakrat dnevno, da preverim, ali me je klical kdo, ki je v življenjski nevarnosti in sem mu dolžan pomagati. Vendar bodo na prvem mestu moji otroci.
Pri tem bom morda potreboval tudi mnenje žene, ki se ga najbolj bojim, ker mi vedno vse pove brez dlake na jeziku. Ta nesrečnica, ki me pozna do obisti, se ne strinja z raznimi oblikami mojega odtujevanja in obsedenosti. Moj Bog, to je pravo spreobrnjenje! Če se pustim popravljati svoji ženi, sem lahko prepričan, da sem prepuščen sveti Božji volji.

Meje so praviloma območja napetosti in vojne. Če pa omejitve ponižno sprejmemo in se navzamemo dobrih navad, bomo ponovno prevzeli nadzor nad seboj. Bog bo bolečino našega odrekanja spremenil v mir in veselje, naše slabosti pa v moč in rodovitnost. Doslej grenko življenje bo spet postalo sladko in lepo. Tako bomo začeli postopoma uživati v kruhu Božje volje in opravljati dela, ki so se nam doslej morda zdela nedosegljiva.
Skratka, post, molitev in miloščina prinašajo mir. … (konec tretjega dne)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

z knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Pri vzdrževanju samodiscipline, o kateri govorimo v tem 3. poglavju in je nepogrešljiva za zdravo življenje, pa igra pomembno vlogo še en vidik: vzdržnost.

Čeprav nanjo običajno gledamo kot na zavračanje ali odpovedovanje nečemu, (…) nas vzdržnost ne vabi, naj se izogibamo napakam, temveč situacijam in priložnostim, ki vanje vodijo.
So stvari, ki so lahko zate neškodljive, zame, ki sem zelo slaboten, pa škodljive ali celo uničujoče.

Vzdržnost me opozarja na nevarnosti, ki lahko vodijo v zlo. Opozarja me, naj se ne zadržujem v bližini greha.
Morda si domišljam, da to ni nič slabega in da se bom – četudi sem od greha oddaljen le za en milimeter – še pravočasno ustavil. Vsi vemo, da to ni res, in da se moramo ustaviti že veliko prej!

Posebej mladim grozi zelo velika nevarnost – internet: če se želiš izogniti zasvojenosti s spletno pornografijo, po njem ne smeš brskati sam in v poznih urah. Brskanje po spletu samo po sebi ni nič slabega. A če se zavedaš svoje slabosti, se moraš izogibati grešnim priložnostim.

Izogibati se moramo vsemu, kar nas uničuje. Še preden z nečim začnemo, moramo vedeti, kdaj se ustaviti. Tu gre tudi za varovanje lastnega dostojanstva in lepote.
Zanimivo je, da vzdržnost (ki je poleg razumnosti, strahu Božjega in čuječnosti ena od lastnosti, ki vodijo k notranjemu ozdravljenju) pomaga človeku, da se počuti bolje. Tu začne okušati veselje nad sadovi.

Poglejmo še enkrat, kako Gospod uresničuje svoje Božje sinovstvo v odlomku s tremi skušnjavami.

Namen posta je uživati nekaj večjega od “kruha samega”. Zanj obstaja nekaj bolj nasitljivega kot to, da spremeniš v hrano prvo, kar ti pride pod roke.
Molitev mi pomaga ohranjati odnos z Bogom. Namesto da bi sledil svojim dvomljivim vzgibom, se raje posvetujem z Njim.
Materialno pomanjkanje na tem svetu mi pomaga, da se Očeta močneje oklepam. In ker me moje imetje tako ali drugače usužnjuje, se ga osvobajam s pomočjo miloščine, ki mi pomaga, da ne častim nikogar razen Njega, od katerega prejemam vse.

Post je vedno prvi korak k duhovni prenovi. Da bi v srcu naredil prostor, moram nekaj odstraniti. In ta prazen prostor moram napolniti z molitvijo.
Post me naredi treznega, da lahko bolj umirjeno in preudarno razmišljam. Z molitvijo pa kličem k svojemu Bogu in mirno počakam, dokler se s svojo blago sapo ne dotakne mojega srca.
Šele tedaj jasno vidim, kaj lahko dobrega storim, kako naj dosežem brate in sestre ter ostanem povezan z njimi in s svojim srcem.
Tako lahko razsodno in samozavestno krmilim ladjo svojih dejanj in začenjam okušati, kako lepo je živeti kot Božji otrok in ne kot hudičev suženj.
Toda do tega pridem počasi, ne že na začetku, ampak šele na koncu svoje poti. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Omejitve si moramo tako postaviti, da omogočajo našo ustvarjalnost, drugače pa jo zgolj dušijo in zatirajo – Bog nas jih obvaruj! Pri opredeljevanju omejitev, ki si jih moramo sami postaviti, se pustimo voditi čutu za dobro in lepo, pa tudi strahu, da ne bi zapravljali svojih talentov. Tako bomo varni pred usodnimi napakami, ki bi jih lahko naredili.

»Namen askeze je od sle dobiti prožnost, nadzorovano gorečnost in živahno razpoložljivost. Svojo slo moramo preobražati, ne zatirati. Kadar smo “vrženi s konja”, tako kot sveti Pavel na poti v Damask, se moramo tudi mi nemudoma pobrati in Njega, ki nam je dal občutiti težo svoje človeške roke, vprašati: “Gospod, kaj moram storiti?”« (E. Mounier)

V tem ključu si lahko iz ptičje perspektive ogledamo nekaj strateških ‘bojišč’ krščanskega delovanja. Družbi, ki “zavira, zavrača in tepta” vse, kar omogoča rodovitnost, moramo kristjani pomagati, da bo ponovno odkrila duhovne darove in kreposti, ter se pustila ‘obrezati’. Le tako bo vsak človek “obrodil več sadu”.

Ponovno moramo odkriti stališča, kreposti in darove, ki so jih naši krščanski predniki prepoznali v Svetem pismu in nam jih zapustili v izročilu. Med njimi so tudi pojmi, kot so razumnost, strah Božji, čuječnost in vzdržnost, ki nas ne utesnjujejo, temveč vodijo k notranjemu ozdravljenju.

Krščanska razumnost ni v tem, da voziš po avtocesti s hitrostjo petdeset kilometrov na uro, medtem ko za teboj vsi nestrpno hupajo. Pač pa, kot pravi Katekizem Katoliške cerkve, “razumnost razpoloži praktični razum, da v vsaki okoliščini razbere naše resnično dobro in izbere pravilna sredstva, da to dobro izpolni”. Skratka, gre za sposobnost razločevanja, ki nam omogoča, da delamo to, kar je v naše resnično dobro …

To pomeni, da moramo prednostne naloge drugega dne vzeti za svoje in se jim pustiti motivirati, kar je tudi njihov namen.

Če sem spoznal, da je ta trenutek moja prednostna naloga diplomirati na univerzi, bom vse dejavnosti podredil temu cilju in opustil druge, ki bi ga lahko ogrožale.
Če je zdaj čas, ko sem poklican izboljšati svoj odnos z zakoncem, se bom pri vsaki ‘zunajzakonski’ dejavnosti vprašal, ali k temu pripomore ali ne. Če ugotovim, da ne, bom sebi in drugim iskreno povedal, da zanjo nimam časa. Razumnost je v tem, da vse, kar počnem, podredim svojemu cilju – da zbiram in ne razmetavam. … (se nadaljuje)

izbira in pripravlja Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo “po malem” brali na spletu … da bi tako morda bolj začutili “žejo po duhovnem razločevanju” … in iz dneva v dan tudi “okus Božjega delovanja”.  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo “užitno” (s primeri iz življenja) predstavi to “težko” vsebino … kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje… S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Vstali Gospod,
ti si pastir mojega življenja.
Ti si moj pastir,
zato nobenega koraka
ne napravimo v neznano.
Ti si moj pastir,
zato nismo vesoljske sirote,
prepuščeni samim sebi.
Ti si moj pastir,
zato ne blodimo v življenju
na slepo in brez cilja.
Ti si moj pastir,
zato nismo niti vódeni,
še manj pa prisiljeni.
Ti si moj pastir,
podarjaš nam zaupanje,
krepiš našo samozavest,
vlivaš nam pogum in radost.
Vstali Gospod,
o pastirju nisi le govoril,
dobri pastir si tudi postal.
Nisi me odpravil z nasveti,
ampak si za nas življenje dal.

R. Ruthe, (Molitev), v: Ognjišče 4 (2021), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 €

Življenje je lepo, Gospod;
in rad bi ga utrgal nekako tako,
kot nabiramo cvetje v pomladnem jutru.
Prav dobro vem, moj Gospod,
da cvetje požene iz tal šele po koncu
dolge zime, med katero je vladala smrt.

Oprosti mi, Gospod,
da ne verujem dovolj v pomlad življenja,
da se mi življenje prepogosto zdi
kot dolga zima, ki ne neha žalovati
za odpadlim listjem in cvetjem, ki ga ni …

Vendar pa z vsemi močmi
verujem v tebe, Gospod,
toda ob tvojem grobu se spotaknem,
čeprav vidim, da je prazen.
In ko mi apostoli današnjih dni
oznanjajo, da so te videli živega,
sem kot Tomaž: čutim potrebo,
da te vidim in da te otipam.

Iz vsega srca te prosim,
Gospod, daj mi dovolj zveste ljubezni,
da bom upal v pomlad
trdneje kot v zimo,
da mi bo izza smrtnih senc velikega petka
sijala vera v zmagoslavno jutro Vstajenja.

Da, Gospod, življenje je lepo,
kajti tvoj Oče ga ustvarja.
Življenje je lepo, kajti ti
nam ga znova daješ, ko ga izgubimo.
Življenje je lepo, ker je to
tvoje Življenje, darovano za nas.

M.Quoist, Molitev: v: Ognjišče 4 (2001), 2.

 

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk

 

iz knjige ZAKLADNICA MOLITVE 2 (Molitve iz Ognjišča, zbirka ZA LUČ IN MOČ 3), uredil: Marko Čuk,  216 strani, 11 x 16,5 cm, trda vezava s ščitnim ovitkom, Ognjišče, Koper 2022

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 13,90 € 

Kaj iščete
Tistega, ki živi, med mrtvimi,
in Tistega, ki je naša prihodnost,
v preteklosti in navadah?

Kaj iščete
Tistega, ki je ljubezen,
v mrtvih, suhih črkah,
in Tistega, ki živi v vas,
izven našega sveta?

Kaj iščete
Tistega, ki presega naš razum,
v nebogljenem razmišljanju,
in Tistega,
ki na stežaj odpira vrata,
v zaprtih, zatohlih prostorih?

Iščite ga tam,
kjer ljubi in je ljubljen,
kjer je človek spoštovan,
kjer je trpljenje poveličano,
kjer še tako
neznosno breme
z Njegovo pomočjo
ni pretežko.

C. Kokol, Molitev, v: Ognjišče 4 (2015), 2

Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

izbira in pripravlja Marko Čuk