Kamele

iz knjige ZGODBE IN PRILIKE, zbral in uredil: Božo Rustja,  236 strani, 11 x 20,5 cm, trda vezava, Ognjišče, Koper 2018

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 9,90 €, s kartico zvestobe: 8,91 €

Horac je gledal v nebo in rekel prijateljem: »Kako čudovita zvezda! Mislim, da nam namiguje in govori, naj ji sledimo.«
Kamele so živele blizu oaze in njihovo življenje je bilo mirno, preprosto in varno. Vedno so imele veliko trave in datljev ter polno vode.
Zdelo se je, da nič ne vznemirja njihovega mirnega življenja, sedaj pa so zaznale, da je njihovega prijatelja prevzela nenavadno jasna nova zvezda. Zanje pa je bila uganka in želele so vedeti, kaj neki pomeni.
»Spominjam se nekih otroških sanj,« je nadaljeval Horac. »Zagledal sem zvezdo, ki je vzhajala na obzorju, in jasno sem videl njen namig, naj ji vsakdo sledi in poišče novo življenje, novo deželo, novo domovino ... Radoveden sem, ali je to ista zvezda.«
Nekateri prijatelji so se mu sedaj začeli smejati. Tisti, ki niso videli zvezde, so mu pravili neumni videc, bedast sanjač. Tisti, ki so jo videli, pa so se iz njega norčevali.
»Kaj, slediti tej zvezdi? Doslej ni niti pomislil na to! Kje? Kako? Kako dolgo? In nazadnje, čemu slediti?«
»Kam? Kamor bo vodila,« je odgovarjal Horac »in vedno, če bo potrebno! Kajti ona nas vabi. Čutim, da me je pritegnila, ne morem si kaj. Sledil ji bom, naj stane, kar hoče. Odločil sem se in nihče me ne more ustaviti.«
Večina drugih kamel ga je pustila samega in šla spet jest, pit in spat.
Samo nekaj jih je ostalo. Prepirale so se o novi zvezdi, ki je vzšla, in o tem, kako je popolnoma prevzela njihovega prijatelja. Ena izmed njih je vprašala:
»Ali misliš iti v puščavo, Horac, in zapustiti vse udobje in varnost te čudovite oaze?«
»Da, sklenil sem vse zapustiti! Na obzorju že začenja bledeti. Pohiteti moram. Če hoče kdo z menoj, dobrodošel. Nevarno je, da zamudimo. Pridite! Še kakšna minuta in zvezda bo zašla. Lahko izgine in se nikoli več ne vrne. Sedaj ali nikoli: to je življenjska odločitev.«
Skupina kamel je bila resnično presenečena nad Horacovo vnemo in odločenostjo. Odločile so se, da mu bodo sledile.
»Šle bomo. Toda pusti nam, da pripravimo nekaj stvari za potovanje. Potrebujemo nekaj trave, veliko vode, dateljne, žito. Potrebujemo ...«
»Poglejte, čas beži! Zvezda se odmika. Ne moremo čakati niti minute več! Tisti, ki nas kliče, naj mu sledimo, gotovo ne mara gledati, kako čakamo. On nas bo varoval med potjo. Jaz odhajam nemudoma. Kdor se mi hoče pridružiti, naj pride za menoj. Če ne, naj ostane zadaj in se po svoje prebija!«
Začel se je oddaljevati iz oaze v prazno, pusto in brezmejno puščavo. Njegove oči so bile uprte v majhno, sijočo zvezdo, ki je izginjala na obzorju nad oazo.
Samo dve kameli sta pohiteli za njim in se mu pridružili, preden je bilo prepozno. Vse druge so zmajevale z glavami in godrnjale:
»Nore so! Gotovo jih bo konec od lakote, žeje in žgoče vročine, ko bi vendar lahko ostale z nami tu, v oazi, ter uživale vse dobrote, ki nam jih ponuja življenje!«

Sporočila prilike

– Pomen krščanskega poklica
– Vedno moramo imeti dovolj poguma, da se odzovemo Bogu, ko nas kliče
– Božje zahteve so brezpogojne in vztrajne
– Če smo navezani na to, kar imamo, ne bomo nikoli sposobni slediti Bogu in biti deležni bogatega življenja, ki ga ponuja
– Tukaj nimamo stalnega mesta, naše življenje je romanje
– Ko gremo za Kristusom, se moramo osvoboditi vsega, kar imamo
– Rast v zaupanju v božjo previdnost

Ideje in uporabnost zgodbe

– Življenje, posebej kristjanovo, je potovanje. Stalno se moramo ‘premikati’.
– Trdno verujemo, da smo ‘nekam’ namenjeni. Kam gremo? Kako daleč smo že prišli? Kje smo sedaj? Samo verjemimo, da obstaja tisti ‘nekam’.
– Če hočemo živeti, moramo imeti ideale. Če hočemo napredovati, moramo sanjati o nemogočem, o neizrekljivem.
– Pogum, da sem pristen ‘jaz’ in da se ravnam po svoji vesti.
– Imeti pogum biti drugačen od drugih, plavati proti toku, upreti se skušnjavi, da bi sledili spremenljivi modi in nespameti sveta.
– Ne moremo si privoščiti varnega življenja. Kristjan se mora prostovoljno odreči varnosti na tem svetu.
– Notranji nagibi, ‘premiki’ milosti in Božji navdihi.
– Ko služimo Bogu, ne smemo biti preveč razumarski. Bog ni aristotelsko božanstvo.
– Modrost je nasprotje razumarstvu. Bolje naredimo, če opustimo svoje razumske namere in sredi negotovosti iščemo Boga z upanjem in ljubeznijo v srcih.
– Razumsko upravičujemo to, kar ‘želimo’, da bi bilo resnično, ne tega, kar je resnično.
– Skočiti moramo v temo, da pridemo do luči.
– Brezpogojno moramo zaupati v Boga. On nas vodi ‘nekam’.
– Da bi dosegli ‘vse’, se moramo odreči ‘našemu vsemu’.
– Medtem moramo povzdigniti oči k nebu v molitvi in tišini.
– Navezanost nas usužnjuje, ovira, ‘zamrzuje’, preprečuje našo rast.
– Če hočemo rasti, moramo nenehno umirati svojemu ‘danes’ in se rojevati za svoj ‘jutri’.

Svetopisemska besedila, ki se nanašajo na sporočilo zgodbe

1 Mz 12,1-4 - Poklic Abrahama
2 Mz 3,1-6 - Poklic Mojzesa
2 Mz 3,10-12 - Poklic Mojzesa
Jer 1,4-10 - Poklic Jeremija
Mt 2,1-11 - Trije modri
Mt 2,13-15 - Jožef na begu v Egipt
Mt 4,18-22 - Jezus pokliče svoje učence
Mt 6,24-34 - Ne skrbite. Bog bo skrbel za vas
Mt 9,9 - Poklic Mateja
Mt 16,24-26 - Vsakdo, ki hoče svoje življenje rešiti ...
Mr 10,17-31 - Bogati mladenič
Lk 14,25-33 in Mt 10,37-39 - Jezusov učenec
Jn 12,22-25 - Če pšenično zrno ne umrje ...
Apd 9,1-18 - Poklic Savla

Predhodnica zbirke Zgodbe za dušo - trideset zgodb v prenovljeni izdaji
Bil je čas, ko so vso modrost razlagali in posredovali v čisto razumskih kategorijah. Prizadevali so si, da bi svetopisemske prilike predstavljali kot pripomoček za boljše razumevanje življenjskih skrivnosti. Danes se zdi, da smo ponovno odkrili vrednost ‘govorjenja v prilikah’, kakor je govoril Kristus. Največji učitelj na svetu je gotovo imel utemeljen razlog za to, da je učil v prilikah in uporabljal preproste, vsakdanje stvari, ko je razlagal večne resnice.
Prilike, basni, alegorije, celo pravljice so vedno zelo priljubljene, posebno med mladimi poslušalci.
Prilike imajo daleč večjo izrazno moč kot običajen govor ali razumski dokazi s skrbno izbranimi besedami. Vsak, kdor ima duha, odprtega za simbole in prispodobe, bo v priliki našel več ‘resnice’ kot v učeni doktorski disertaciji! Ne pozabimo, da je ‘znanje’ eno in ‘resnica’ nekaj popolnoma drugega. Prvo ima opraviti s kopičenjem dejstev, druga z modrostjo.
Prilike imajo tudi moč, da vzbudijo ‘človekovo vest’ in dvignejo ljudi iz njihovega stanja otopelosti ali zadovoljstva. Prilike izostrijo ‘intuitivno’ oko duha, ki je v današnjih časih – da uporabim pesniški izraz – ‘pomazano z blatom’ pretirane logike in razumarstva.
Prilike nam pomagajo stvari videti, ne le razumeti. Z njimi se dotaknemo ‘bistva’ resničnosti, vodijo nas naravnost v ‘srce’ resnice.
Knjigo so pripravili v poklicno-izobraževalnem centru v indijskem mestu Pune, kjer so prilike uporabljali v tečajih za učitelje in študente iz semenišč in zavodov za versko vzgojo in izobraževanje. Takšne prilike so se pokazale kot uspešno sredstvo za spodbujanje aktivnih razprav in izmenjave mnenj.

Zaradi praktičnosti so prilike v knjigi razdeljene v tri skupine:
a) verske vrednote – (verske teme); b) osebne vrednote (psihološka rast, osebnost); c) družbene vrednote – (ozaveščanje, socialne teme).
Vendar večina prilik ne spada samo v eno skupino. Mnoge segajo na vsa tri področja in se zato lahko uporabljajo pri srečanjih, namenjenih na videz povsem drugačnim temam.
Vsaka prilika je vključena v poglavje, ki obsega: a) besedilo prilike; b) sporočila prilike: c) ideje in uporabnost prilike; in d) navedbe svetopisemskih besedil, ki se navezujejo na ideje prilike.
Prvotno so bile vse te prilike pripravljene kot ‘scenarij’ za avdiovizualno montažo, z igralskimi vlogami in mimiko. Toliko v pojasnilo, od kod njihova posebna oblika, slog in potek dogajanja.

pripravlja Marko Čuk