Kaj nam življenje daje ... in kaj ga uničuje?

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, 256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 € - ali izkoristite ugodno priložnost in jo kupite v kompletu z drugo Rosinijevo knjigo Umetnost ozdravitve za 29,00 €

"Bog je rekel:  “Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!” In Bog je naredil obok in ločil vode, ki so bile pod obokom, od vodá, ki so bile nad obokom. ..."

Da bi si poročilo o drugem dnevu stvarjenja lahko pravilno razlagali, moramo najprej razumeti, kaj pomeni voda za Izraelce.
To ljudstvo, ki prebiva v napol puščavski deželi (...) vodo povezuje z življenjem in preživetjem. Zato nekateri psalmi človekov odnos z Bogom primerjajo z žejo.

Živa voda, o kateri govori tudi Jezus v pogovoru s Samarijanko pri Jakobovem studencu, priteka iz izvira, in po taki izvirski vodi hrepeni vsak romar v puščavi. Za evangelista Janeza je ta voda podoba Svetega Duha, ki je Božje življenje.

Voda je torej simbol telesnega in duhovnega življenja.

Pa ne samo to! Voda je, zlasti na puščavskih področjih, tudi simbol smrti, ker lahko ubija! Ozke soteske, ki jih izdolbejo hudourniki ob silovitih puščavskih nevihtah, se v trenutku napolnijo in s seboj ​​odnesejo vse, kar se znajde na njihovi poti. Voda torej ni le simbol življenja, ampak tudi smrti.

Svetopisemsko ljudstvo pa je prevzel strah tudi ob besedi “morje”, s katero so evangelisti označevali tudi jezera (Tiberijsko, Galilejsko)...
Sladka voda v manjših količinah poživlja, slana v velikih količinah – kot je Mrtvo morje, v katerem ni življenja – pa ubija.
Voda ima torej dvojno lastnost: po eni strani življenje omogoča in ohranja, po drugi pa ga uničuje.

Dvoumnost vode izraža tudi njena očiščevalna lastnost, ki sega vse do krščanskega krsta. Krst zakramentalno uresničuje smrt in življenje: konec greha in začetek novega življenja.

Ko torej Bog loči zgornje oziroma dobre vode (dež) od spodnjih oziroma slabih, (morje, ocean), naredi razliko med tem, kar življenje uničuje, in tem, kar ga ohranja oziroma rešuje. Na tem temelji naša resničnost.

Vrnimo se k našemu duhovnemu potovanju. Če moramo v prvi fazi osebne prenove prepoznati to, kar že vemo, moramo v drugi sprejeti to prvotno ločevanje med tem, kar nam življenje daje in ohranja, in tistim, kar nam ga jemlje oziroma nas uničuje.

V našem življenju so studenci prerojenja in mlakuže razkroja, dejanja, ki nas izgrajujejo in tista, ki nas rušijo – življenjska dinamika in smrtna logika. Da bi lahko začeli znova, se jih moramo naučiti razlikovati. Po teh vodah ne moremo krmariti skozi meglo zmede. Ker imajo vode dvojni učinek, jih Bog že na začetku loči.

Naučiti se moramo presojati med tem, kar nam koristi, in tistim, kar nas uničuje. ... (se nadaljuje)

izbira, komentira in pripravlja: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.