Življenje od nas zahteva poslušnost!

iz knjige Rosini, F., UMETNOST PONOVNEGA ZAČENJANJA, spremna beseda: Marko I. Rupnik,  256 strani, 13 x 21 cm, mehka vezava, Ognjišče, Koper 2021

Prelistajte: *** in naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča, cena: 18,50 €, s kartico zvestobe: 16,65 €

Umetnost pon zacenjanja 01Obstaja nevarnost, da bi razločevanje zamenjali s ponaredki.
Pogosto se pri razsojanju zanašamo samo na lastne občutke, vtise in vzgibe, (...) kot da bi se na nočno potovanje odpravili brez svetilke.
Pa ne gre tako, saj potrebujemo neki koordinatni sistem, drugače bo vsaka naša ocena slonela na majavih nogah, odvisnih od vremena in hormonov. Tako površno ne moremo živeti. In tudi ne začenjati znova.

Drugi dan se vrti okoli nečesa, kar je sodobnemu bralcu, ki ne mara starodavnih predstav o vesolju, popolnoma neznano. (...) Drugi dan stvarjenja se v pripovedi pojavi obok (v treh vrsticah je omenjen petkrat), ki ima zelo posebno vlogo.

»Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá.«

To, s čimer Bog “loči vode od vodá”, smrt od življenja, se imenuje obok oziroma nebesni svod. (...) ki se dviga tudi nad nami in ločuje koristno od škodljivega - je nekaj trdnega, stabilnega in močnejšega od vseh vrst vodá, ki jih obvladuje.

Têma, o kateri želim govoriti, je danes tako občutljiva, da mnogi že ob njeni omembi nočejo več poslušati. Toda nekdo jim mora to ‘grenko’ resnico povedati, oni pa jo morajo sprejeti.
Resnica pa se glasi: Življenje deluje pravilno le, če upoštevamo njegova pravila. (...) morda je to bolj življenjski ritem kot pravila. Prej ali slej se moramo soočiti z vprašanji življenjskega reda, dobrega in sreče, ki so vsi povezani s travmo avtoritete.

Nebesni obok namreč ni človeško delo, ampak stvariteljsko dejanje Boga Očeta. Kako pa naj to modrost razumemo, (...) ko pa sodobni razum ne sprejema nobene zunanje avtoritete.
Tu gre za dar, za Božje očetovstvo. Ponovno začenjanje je pravzaprav povezano z vsakodnevnim sprejemanjem dejstva, da nam mora nekdo drug razodeti, kaj daje življenje in kaj povzroča smrt.
To je Božje zdravilo za nas in sestavni del življenja, ki ne sledi našemu nareku, kot smo že ugotovili prvi dan.

V vseh stvareh obstaja nek red. Med koristnim in škodljivim je neskladje, ki ga narekuje ‘višja sila’, ki določa, kaj je zgoraj in kaj spodaj. In ni res, da je vseeno. (...)  življenje ima nek red, ki ga moramo spoštovati, če ga želimo izboljšati ali prenoviti. Ima svoj notranji ritem, ki ga ne moremo svojevoljno spreminjati, ampak se mu moramo prilagajati.

Vsako nasilje nad resničnostjo povzroča uničenje. (...) Če otroka ne vzgajamo v naravnem ritmu, bo zaradi tega trpel, morda vse življenje.

Slana voda nas ne more odžejati. Če to pravilo kršimo, umremo. Koliko brodolomcev je umrlo zaradi žeje, čeprav so bili obdani z vodo – morjem. To je dejstvo, pa naj se nam zdi še tako nesprejemljivo.

Življenje od nas zahteva poslušnost. To pravilo je postavil njegov Stvarnik. Od življenja ne moremo zahtevati, naj se obnaša v nasprotju s samim seboj. Če to storimo, začne neizprosno umirati. Življenje nam to nalaga, četudi se s tem ne strinjamo. Zato tudi od sebe ne morem zahtevati, naj bom nekaj, kar nisem.
To bi me ubilo. Naj zveni še tako neprijetno, se ne smem ukloniti svojim zamislim, zahtevam in vzgibom, temveč svojemu življenju – temu, zaradi česar živim. To pogosto ni tisto, kar mi je všeč, kar si želim in bi sam izbral, je pa tisto, zaradi česar živim.

Če bi odločal jaz, bi sladoled zniževal raven sladkorja v krvi. Vendar ni tako. Zato se moram odločiti, ali bom sledil svojemu apetitu po  ..... ali pa bom upošteval ta "nepremakljivi nebesni obok", ki ločuje zdravo od škodljivega v moji prehrani in me sili, da se namesto pice zadovoljim z jabolkom.

Trpim zaradi njihove diktature, vendar nimam druge izbire ... vsako upiranje materiji je obsojeno na poraz. Stvari imajo svoj ritem, o katerem se nočejo pogajati.

Šele ko se notranje izmučeni zaradi diktature našega jaza končno sprijaznimo s pogoji za osebno prenovo, se začne novo življenje, ki spet postane lepo. Takrat se lahko vprašamo, kakšen je videti ta gospod Obok. ... (se nadaljuje)

pripravlja, izbira in komentira: Marko Čuk

Misli iz knjige Umetnost ponovnega začenjanja (Fabio Rosini), ki je nedavno izšla pri založbi Ognjišče. Ker to ni knjiga, ki bi jo vzeli v roke in prebrali naenkrat … jo bomo "po malem" brali na spletu ... da bi tako morda bolj začutili "žejo po duhovnem razločevanju" ... in iz dneva v dan tudi "okus Božjega delovanja".  Knjiga je prava mojstrovina, saj nam zelo "užitno" (s primeri iz življenja) predstavi to "težko" vsebino ... kako priti k Očetu, ki nam daje življenje, kako se preroditi v Njem, ga sprejeti za Očeta in mu dovoliti, da v nas deluje... S knjigo Umetnost ponovnega začenjanja moramo seveda oditi na “skrivno”, v svojo notranjo “sobo” in “zapreti vrata”.

Rosini je s to knjigo uvedel nov, življenjski pristop, ki z izražanjem osebnih občutkov in sklicevanjem na lastne izkušnje teži k svobodnejšemu gledanju, prosto diha in omogoča dihanje. (p. Marko I. Rupnik)

Zajemi vsak dan

Človek brez poslanstva se počuti brez vrednosti. Poslanstvo je osnovni del človeške osebe in skupnosti.

(Vinko Kobal)
Petek, 12. August 2022
Na vrh