Glavna varovalka dostojanstva življenja

Prav smešni se mi zdijo tisti, ki vidijo v ozadju dogajanj neke strice in potem govorijo o palčkih in marionetah, spregledujejo pa resničnega globalnega strica, ki deluje potuhnjeno – interes globalnega kapitala. Ta je popolnoma nebrzdano izpuščen z vajeti in v brezumju tepta in uničuje dostojanstvo življenja – temeljne pravice ne le nas, pač pa tudi živali, rastlin ... Upam, da se ne bomo dali več zavajati bedastim predstavam marionet (ki nam govorijo o »edinih možnih rešitvah« – seveda za interes 'sivih eminenc' ...), pač pa bomo spregledali dobro prikrite niti – navezave na tiste, ki vodijo veliko predstavo sveta. V njej je samoumevno, da vedno več prebivalcev pri nas in po svetu nima temeljnih pravic; samo za primer: ljudje sužnji, s katerimi lahko trguješ (kako neodzivni smo že, ko to počno z nogometaši) ...

Res je, Bog je dal človeku pravico gospodovati (1Mz 1,28), toda gospodovati pomeni v Gospodovem imenu ravnati. Edino Bog je Gospod – Bog pa je ljubezen (1Jn 4,16). Zato je sedanja oblika svetovnega gospodovanja sprevrženost in izkrivljenost, na kar jasno in glasno opozarja papež Frančišek (Nedvomno največja faca našega časa!). Bog je pred smerjo, v katero smo (s)krenili, opozoril že po prerokih v stari zavezi. V knjigi Sodnikov (9,8-15) si lahko preberemo jasno in nedvoumno posledice našega početja. »Šla so drevesa, da si mazilijo kralja ...« A ne oljka, ne smokva, ne vinska trta – nič žlahtnega ni sprejelo ponudbe. Le trnov grm je bil voljan, da postane njihov kralj. In sedaj smo, kjer smo: prepleteni z interesi globalnega kapitala (peščice bogatunov), ki nenehno zariva trnje v naše življenje. Politika manipulacije je dodelana do potankosti. Še tako spretni politiki se ji lahko izognejo le do določene meje. Po Bogu dane temeljne pravice, da živimo kot posamezniki in družba v notranjem in zunanjem miru, sreči, zadovoljstvu ..., se zdijo le še kot neuresničljiva iluzija. Kako nevarno je odstraniti Boga, kot najvišjo avtoriteto in varuha dostojanstva življenja – glavno varoval(k)o s prizorišča življenja! Ko postane človek kakor Bog, se zdi v začetku veličastno, a je na koncu pogubno. Človek je naredil največjo neumnost, ko je avtoriteto Boga predal v roke sočloveku. Bog 'se je držal za glavo', ko smo ljudje našemili s kronami, žezli (predsedniškimi limuzinami in plačami) izbrance, ki so si tako, nadevani s častmi, začeli domišljati, da so kakor bogovi. In so zagospodovali nad podrejenimi kakor trnov grm. To doživljamo danes v skrajno izrojenih oblikah – tudi v naši Sloveniji.

Sam se sprašujem, ali je v vseobsegajočem izčrpavanju trnovega grma še mogoča rešitev življenja. (Večina civilizacij ni usahnila zaradi vojn!) Sem optimist, zaradi vedno večjega števila prebujenih posameznikov – torej sem optimist na ravni posameznikov, ki lahko postanejo kritična masa. Sam gradim preživitveno strategijo na štirih temeljih: Prvi je notranje izkustvo Boga, ki me celostno krepi in poživlja (predvsem po zunanjih znamenjih svetih moči – zakramentih). Drugi temelj so Jezusova napotila – evangeliji. Ne pozabimo: papež Frančišek nam je dal za 'domačo nalogo', da vedno znova prebiramo 5. in 25. poglavje Matejevega evangelija! Moj maraton ni, da berem Sveto pismo nepretrgoma eno noč in dan, pač pa da ga berem – da me (pre)oblikuje vsak dan! To je edina knjiga, ki je ne bom nikoli do konca prebral, ker jo bom vedno znova bral. Tretji temelj: moji izbrani prijatelji so tisti, ki intenzivno delajo za celostno osebno rast. In četrti? Dobra literatura. Beri jo! Tudi Ognjišče!

GRŽAN, Karel (kolumna) Ognjišče 11, 2014 (50), str. 3.