Revščina

Zgodba

Pogoreli sta dve hiši

Veliko rodovitne zemlje je zajel požar. Poleg pridelka na njivah sta zgoreli tudi dve hiši: prva, velika in mogočna, je bila last bogatega moža, druga, majhna in skromna, pa je bila last nekega revnega človeka.
Po požaru je bil bogati mož ves iz sebe, saj je bila uničena mogočna hiša z vso bogato opremo. Revež je mirno gledal pogorišče svoje hiše.
Eden od gasilcev ga je začudeno vprašal: »Kako, da ste tako mirni, ko gledate pogorišče svoje hiše?«
»Nisem veliko izgubil. V njej ni bilo dragocenosti,« je odvrnil revež.

Misel

Uboštvo pomeni, da ima nekdo zelo malo imetja. Uboštvo, ki so se ga z veseljem oklenili svetniki, pa ni pomenilo samo, da nimajo posesti. Pomenilo je, da so se prostovoljno odrekli imetju. Eno je revščina in drugo je uboštvo. Revež je prisiljen živeti v pomanjkanju, uboštvo pa si človek izbere prostovoljno. Svetniki so si ga izbrali iz ljubezni do Kristusa, ki je bil sam ubog. Sveti Frančišek Asiški se je z uboštvom celo zaročil.

Molitev

Gospod Bog,
mnogi ljudje so se svobodno odločili
za življenje v uboštvu.
Tega ne zahtevaš tudi od nas.
Obvaruj nas revščine,
pa tudi pohlepa po bogastvu.
Podeli nam duha uboštva,
da ne bomo pretirano zaskrbljeni za materialne stvari.
Ne dopusti, da bi svoje srce
zaprli za potrebe ali stiske bližnjih.
Varuj nas,
da ne bi zaradi navezanosti na materialne dobrine
pozabljali na duhovne in neminljive stvari.
Osvobodi naša srca navezanosti na minljive stvari,
da se oklenemo tebe,
ki si naše največje bogastvo.

Iskra

Zelo lahko je ljudem, ki so revni, reči, naj svojo revščino sprejmejo kot Božjo voljo, če imamo sami streho nad glavo, toplo obleko, dovolj hrane in zdravstveno oskrbo ... Zamislimo si, kako bi na njihovem mestu ravnali mi – ali bi to sprejeli kot Božjo voljo? Bog, ki nam naklanja svoje darove, nas uči, da jih moramo deliti z drugimi.

Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin.
1 Tim 6,10

Bratje naj si ničesar ne prilaščajo,
ne hiše ne kraja ne druge reči.
Kot tujci in popotniki (1 Pt 2,11)
na tem svetu naj v uboštvu
in ponižnosti služijo Gospodu
in zaupljivo prosijo za miloščino.
Tega se jim ni treba sramovati,
saj je Gospod zaradi nas
postal ubog na tem svetu.
To je tista vzvišenost najvišjega uboštva,
ki je vas, moje predrage brate,
postavilo za dediče in kralje nebeškega kraljestva,
naredilo uboge v zemeljskih dobrinah,
a povzdignilo v krepostih (prim. Jak 2,5).
To naj bo vaš delež, ki vodi v deželo živih (Ps 141,6).
(sv. Frančišek Asiški)

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 2 (2013), 28-29.
v knjigi: Zgodba zate, Ognjišče, Koper, 2022, 47.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.