Krst in edinost kristjanov

Vsako leto od 18. do 25. januarja je v bogoslužnem koledarju katoliške Cerkve teden molitve (molitvena osmina) za edinost kristjanov, ko molimo za uresničitev Jezusove prošnje: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,22). Ali je ta njegova prošnja uresničljiva? (Ambrož)
Po svetem krstu, ki je za vse (vsaj večje) krščanske Cerkve temeljni zakrament, ki človeka vcepi v Kristusa in ga včleni v Kristusovo skrivnostno telo – Cerkev, smo kristjani, pa naj pripadamo katerikoli Cerkvi, v temelju že zedinjeni med seboj. To naglaša drugi vatikanski koncil v svojem Odloku o ekumenizmu: »Po zakramentu svetega krsta, kadarkoli je po Gospodovi uredbi pravilno podeljen in sprejet s pravo notranjo pripravljenostjo, se človek resnično včleni v križanega in poveličanega Kristusa … Krst vzpostavlja zakramentalno vez edinosti, obstoječo med vsemi tistimi, ki so po njem prerojeni.« S krstom je položen temelj edinosti, ki pa mora težiti k polnosti življenja v Kristusu, ki nam je omogočena po drugih zakramentih, katere je ustanovil Jezus. Katoliška in pravoslavna Cerkev priznavata sedem zakramentov: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, sveti red, sveti zakon. Protestanti pa imajo za zakrament le krst, ki je odrešilen, če ga človek prejme v veri. Sodobni medkrščanski dialog zaobjema tudi zakramente in je dosegel že lepa soglasja.

S. Čuk, Ognjišče (2012) 1, str. 56