Zakrament – sveta skrivnost

Pri verouku smo se učili o sedmih 'zakramentih', od Kristusa postavljenih svetih znamenj, ki človeka posvečujejo, mu podeljujejo božjo milost. Zanima me pomen izraza 'zakrament'. (Evgen)

V klasični latinščini pred krščanstvom je beseda 'zakrament' pomenila prisego (zvestobe) , službeno prisego, misterij, skrivnost. Beseda je izpeljana iz latinskega 'sacer', ki pomeni svet, Bogu posvečen. V Svetem pismu beseda 'zakrament' pomeni najprej skrivnost, od Boga razodeto resnico, ki presega naš razum (v hrvaščini 'svetotajstvo'). V liturgičnem jeziku katoliške Cerkve pa s to besedo označujemo obrede, sveta znamenja, s katerimi se človek posvečuje. Kristus je postavil in Cerkvi izročil sedem zakramentov, ki so razdeljeni na zakramente uvajanja v krščanstvo (krst, birma, evharistija) , zakramenta ozdravljenja (pokora in bolniško maziljenje) ter zakramenta v služenju občestvu in poslanstva (mašniško posvečenje ali sveti red in zakon). Sedmeri zakramenti se dotikajo pomembnih trenutkov krščanskega življenja, vsi pa so naravnani na evharistijo (KKC 250). (sč)