Procesija za prošnje dneve

Iz svojih otroških let se živo spominjam, da je bila tri dni pred praznikom Gospodovega vnebohoda pred mašo zjutraj procesija med polji, ki se je pričela pred glavnim oltarjem v cerkvi s petjem litanij vseh svetnikov. Ko se je procesija vrnila v cerkev, je bila posebna maša ‘prošnjih dni’. Kdaj so te procesije nastale? (Izidor)
Za pobudnika teh ‘prošnjih procesij’ velja sv. Mamert, ki je bil v letih 461–477 nadškof mesta Vienne v vzhodni Franciji. Ljudje so hudo trpeli zaradi naravnih nesreč. Ko je na veliko noč izbruhnil v stolnici požar, je ostal v cerkvi sam in vso noč molil in proti jutru se je ogenj polegel. Zaobljubil se je, da bo z verniki imel spokorne procesije in sicer tri dni pred Vnebohodom. Iz Francije so se razširile drugod po Evropi in papež Leon III. je te obhode okoli leta 800 ukazal za vso Cerkev. Zaradi procesij, ki so se vile za križem, so se dnevi pred praznikom Gospodovega vnebohoda imenovali ‘križev teden’. Take procesije so bile tudi na praznik sv. Marka (25. aprila). Po prenovljenem koledarju so bile Markove procesije odpravljene, na tri prošnje dneve pa ostajajo, kjer so dobro obiskane, lahko se nadomestijo z drugimi oblikami prošnje molitve. Molimo ne samo za blagoslov na polju, ampak tudi za blagoslov drugega človekovega dela in za odvrnitev naravnih nesreč.

ČUK, Silvester., Ognjišče (2017) 5, str. 47