Tri pridige pri nedeljski maši

V naši župniji so pogosto pri nedeljski maši kar tri ‘pridige’: najprej je dolg uvod v mašo, po evangeliju je pridiga, ki ponavadi ni kratka, na koncu maše pa se župnik razgovori še pri oznanilih. Ali obstajajo glede tega kakšna cerkvena določila? (Matej)
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je leta 2000 izdala dokument Splošna ureditev Rimskega misala, ki določa, da je “naloga duhovnika, ki vodi sveti zbor, da oznani božjo besedo in da podeli sklepni blagoslov. Prav tako sme, a čisto na kratko, vernike uvesti v dnevno mašo po začetnem pozdravu in skupnim kesanjem.” Glede pridige (homilije, razlage Božje besede) pa papež Frančišek naroča, da “mora biti kratka in ne sme postati predavanje. Pridigar utegne biti sposoben, da ohranja pozornost ljudi celo uro, a na ta način je njegova beseda važnejša kakor pa slavje vere.” Vedno več župnij ima tiskana tedenska ali vsaj mesečna oznanila, ki jih verniki vzamejo po nedeljski maši s seboj domov, zato župnikova ‘tretja pridiga’ ni potrebna, morda le kakšen poudarek. (sč)

Silvester Čuk, Ognjišče (2017) 06, str. 47