Cerkvena hierarhija

Pogosto slišimo ali beremo o cerkveni hierarhiji kot o 'vladajočem' sloju oziroma voditeljskem razredu v katoliški Cerkvi. Ali ni to preveč podobno ustroju civilnih oziroma državnih oblasti? (Helena)

Hierarhično ureditev Cerkve jasno opredeljuje Zakonik cerkvenega prava (1983), vendar pa najprej spregovori o vernikih, ki se s krstom včlenijo v Kristusa in postanejo božje ljudstvo ter so deležni Kristusove trojne službe. Cerkev ni le božja skrivnost, temveč tudi občestvo ljudi in vidna družba, zato nujno potrebuje tudi pravno ureditev. Kristus sam je ustanovil cerkveno hierarhijo s poslanstvom, da v njegovem imenu pase božje ljudstvo; za to ji je dal avtoriteto (oblast). Sestavljajo jo posvečeni nositelji služb: škofje, duhovniki, diakoni. Gre za služenje, ne za oblast. »Vsak škof kot član škofovskega zbora izvršuje svojo službo v občestvu s papežem, ker je z njim postal deležen skrbi za vesoljno Cerkev. Duhovniki izvršujejo svojo službo v duhovniškem zboru delne Cerkve v občestvu s svojim škofom in pod njegovim vodstvom« (KKC Kompendij 180). Uresničevati morajo zamisel papeža Frančiška: »O, kako si želim ubogo Cerkev za uboge!« (sč)