Posvečujoča in dejanska milost

Moja mati je hodila k verouku pred drugo svetovno vojno. Iz otroških let se spominjam, da nam je večkrat brala iz svoje veroučne knjige, v kateri je bil v obliki vprašanj in kratkih odgovorov podan pregled krščanskega nauka. Tam je pisalo tudi o posvečujoči in dejanski milosti. Kakšna je razlika? (Leon)

Milost je nezaslužen dar, ki nam ga Bog daje, da bi nas napravil deležne svojega božjega življenja in sposobne delovati po njegovi ljubezni. To je posvečujoča milost, ker nas posvečuje. Je nadnaravna, popolnoma odvisna od pobude Boga. Posvečujočo milost nam je Bog prvič podaril pri krstu in raste v nas po prejemu zakramentov, molitvi in dobrih delih. Dejanska milost pa je tista milost, ki nam pomaga, da opravljamo taka dobra dela, s katerimi se moremo zveličati. Pravimo ji tudi stanovska milost, ker nas podpira pri izpolnjevanju dolžnosti krščanskega življenja v tistem poklicu in stanu, v katerega smo po božji previdnosti postavljeni. Dejanska milost je potrebna vsakemu človeku, ki se zaveda svojih dejanj: grešniku, da se spreobrne, pravičnemu pa, da vztraja v pravičnosti in vrši dobra dela. (sč)

ČUK, Silvester. (Na kratko). Ognjišče, 2012, leto 48, št. 4, str. 57.