Pustne norčije

Na vseh koledarjih je zapisano ime 'pust' (letos 13. februar). Ta 'god' je povezan s hrupnimi norčijami in maškarami. Od kod to izvira in kdaj se je uveljavilo pri nas? (Severin)

Slovensko ime za pusta je tudi Kurent. Tako naj bi se staroslovanski bog razbrzdanega veselja, ki človeka zgrabi ob porajajočem se novem življenju v naravi. Do današnjih dni so se pri nas ohranile razne pustne norčije, malokdo pa ve, da je praznovanje pusta ostanek poganskega obrednega zarotovanja mračnih duhov zime in pozdravljanje bližajoče se pomladi. Sprva ni imel nobene zveze s postom, zdaj pa pride takoj za pustnim torkom pepelnica, s katero se začenja štiridesetdnevni postni čas. Najstarejša poročila o pustnih norčijah pri nas segajo v začetek 17. stoletja, ko so jezuiti v Ljubljani skušali zajeziti hrupne obhode maškar s posebno pobožnostjo v cerkvi sv. Jakoba. Malo kasneje so jezuiti sami dovoljevali svojim dijakom, da so se o pustu šemili in plesali. (sč)