Postne jedi nekdaj pri nas

Med 'vajami', ki naj bi nas v postnem času približale Bogu, Cerkev naroča molitev, post in dobra dela. Določbe glede posta so zelo omiljene: strogi post je samo na pepelnično sredo in na veliki petek. Zanima me, kako je bilo nekdaj. (Helena)

Postni čas so naši verni predniki jemali veliko bolj resno. »Ko je polnočni zvon oznanil pepelnico, tedaj je bilo konec vsake mesne jedi do velike noči,« pričuje pisatelj Finžgar. In kako so se v postnem času prehranjevali? Na to vprašanje odgovarja narodopisec dr. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev. Ljudje so navadno jedli le dvakrat na dan, okoli enajstih dopoldne in proti večeru. Zajtrka ni bilo. Na mizo so prihajale različne jedi: okoli Škofje Loke fižol in kaša, okoli Vrhnike koruzni močnik, v Beli krajini fižol z zeljem, v Prekmurju 'mlečni krumpeljni' (krompir z mlekom), v Istri polenovka s polento, v idrijskih hribih so jedli krompir v oblicah s kislim mlekom. Ob postnih petkih pa si ponekod niti take skromne hrane niso privoščili, ampak so jedli samo mlečno hrano. (sč)