Somaševanje

V mladih letih sem vsako jutro hodila v ljubljansko stolnico in videla duhovnike, ki so istočasno polglasno maševali vsak pri svojem oltarju. Veliko lepše je zdaj, ko duhovniki mašujejo skupaj pri enem. Ali pred drugim vatikanskim koncilom v katoliški Cerkvi niso poznali somaševanja? (Viktorija)

Somaševanje je bilo prvotna oblika evharistične daritve, pri kateri so bili vsi navzoči, škof z duhovniki in verniki, zbrani ob enem oltarju. V srednjem veku (11. in 12. stol.) pa so se pojavile 'privatne maše', ko so duhovniki tudi vsak zase maševali 'svojo' mašo hkrati pri več oltarjih. Prvi sad drugega vatikanskega koncila je bila prenova bogoslužja. Med drugim je poudaril pomen somaševanja , "ki lepo izraža edinost duhovništva" (B 57,1). Najbolj slovesno somaševanje je pri krizmeni maši na veliki četrtek, ko se ob škofu zberejo vsi duhovniki. Somaševanje je v navadi ob raznih cerkvenih slovesnostih (škofovsko, mašniško posvečenje) ali zborovanjih (sinoda). Pri somaševanju ali koncelebraciji en mašnik vodi kot glavni mašnik, drugi pa z njim somašujejo. (sč)