Obred svetega obhajila ni nov

Moja stara mama pravi, da so v njenih mladih letih sveto obhajilo prejemali v velikim spoštovanjem. Potem ko se je obhajal duhovnik, so pristopili k obhajilni mizi, ki je ločila prezbiterij od cerkvene ladje, in kleče prejeli sveto hostijo na jezik. Zakaj so po koncilu obred svetega obhajila spremenili? (Jakob)
Drugi vatikanski koncil se je pri spremembah v bogoslužju katoliške Cerkve ‘oziral’ v zgodovino, v prva krščanska stoletja. Kakšen je bil takrat obred svetega obhajila? V knjigi Liturgika (nauk o bogoslužju) Franca Ušeničnika (Ljubljana 1933) beremo, da so verniki sveto obhajilo redno prejemali samo med mašo. Ko je mašnik odmolil očenaš, je s pozivom ‘sveto svetim’ povabil navzoče vernike k sveti večerji. Prejeli so sveto obhajilo najprej kleriki, za njimi pa laiki, lepo v vrsti, spoštljivo in spodobno. Mašnik jim je dal posvečenega kruha in rekel: “Telo Kristusovo”; in ta, ki je prejel, je odgovoril: “Amen” – tako je, to verujem. Prejemali so sveto hostijo v desno roko in si jo sami deli v usta. Diakon jim je dal piti iz keliha in rekel: “Kri Kristusova”, in kdor je pil, je odgovoril: “Amen.” Iz tega opisa vidimo, da pokoncilski obred svetega obhajila ni nov, temveč samo prenovljen na podlagi obreda prvotne Cerkve. (sč)