Čar koralnega petja

Lansko leto sem bila na veliki četrtek dopoldne v koprski stolnici pri maši z blagoslovom svetih olj. S škofom je somaševalo več kot sto duhovnikov iz vse škofije. Prevzelo me je njihovo koralno petje, ki je tako poduhovljeno in pomirjajoče. Napišite kaj o tem petju. (Vida)

Koral je enoglasno liturgično petje katoliške Cerkve; nastalo je v času zgodnjega krščanstva, nato se je širilo in bogatilo vse do poznega srednjega veka. Koral vsebuje prvine judovske bogoslužne glasbe in grške klasične glasbe. Za utemeljitelja korala velja papež sv. Gregor Veliki (+ 604), ki je bil vsestransko izobražen in velik glasbenik. Dal je zbrati obsežno gradivo cerkvenih koralnih napevov, prikladne je sprejel, neprimerne izločil. Po njem se koralno petje imenuje gregorijanski koral. Vse speve cerkvenega leta je dal zapisati v knjigo, ki se imenuje antifonarij. Uredil je tudi mašno liturgijo. Koralno petje blago deluje zato, ker je poudarjena notranja, duhovna vsebina. Koralno petje danes gojijo predvsem redovniki benediktinci. Po cerkvenih navodilih naj bi imelo pri obredih prvo mesto "gregorijansko petje kot svojevrstno za rimsko bogoslužje". Pri slovesnih mašah se v koralnem napevu poje Slava, mašne prošnje, hvalospev, očenaš. Čudovit je napev velikonočne hvalnice (Exultet), ki se poje na velikonočno vigilijo. (sč)