Praznik Kristusa Kralja ni za naš čas

Na zadnjo nedeljo bogoslužnega ali cerkvenega leta je praznik Kristusa, Kralja vesoljstva. Ta naslov se mi zdi neprimeren za naš čas, kjer vlada demokracija in ni več kraljev, ki so nekdaj predstavljali najvišjo oblast. (Severin)
Ta ugovor so postavljali mnogi že tedaj, ko je bil ta praznik uveden. To je bilo v jubilejnem letu 1925. Papež Pij XI. je za vso katoliško Cerkev uvedel praznik Kristusa Kralja. V svetu, ki je zablodil v temo greha, naj spet jasneje zažari svetli lik Kristusa, Kralja vesoljstva, in njegovega »kraljestva resnice in življenja, kraljestva svetosti in milosti, kraljestva pravičnosti, ljubezni in miru«, kot prosimo v prazničnem hvalospevu. Naslov Kristusa Kralja nima nič opraviti z oblastjo svetnih kraljev. Jezus je v sodnem procesu pred Pilatom dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« (Jn 18,36), vendar je priznal, da je kralj. Cerkev priznava Kristusa za kralja vesoljstva že v svojih prvih veroizpovedih. Praznovanje tega naslova je bilo prvotno postavljeno na zadnjo nedeljo oktobra, po koncilski prenovi koledarja pa je ta praznik zaključek cerkvenega leta. (sč)
Silvester Čuk, Ognjišče (2010) 11, str. 47