Zakladnica molitve 2

Molitve iz Ognjišča 2015-2022
Zbirka Za luč in moč 3

»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). Srce, v katerem je ta Jezusov blagor uresničen, povsod vidi znamenja Božje lepote in dobrote. Starozavezni psalmist je zapel: »Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Svoje veličastvo si povzdignil nad nebesa« (Ps 8,1). Odmev njegovega občudovanja je Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva sv. Frančiška Asiškega: dobremu Gospodu se zahvaljuje za vse stvari z otroško prisrčnostjo, kot za ljubljene brate in sestre. Njegova hvalnica je navdihovala avtorje molitev, zbranih v tej knjižici.
Naše Ognjišče že od vsega začetka bralce uči tudi moliti. V vsaki številki najdete sodobno molitev kot vzorec osebnega pogovora z Bogom. Ta knjižica prinaša že tretji izbor teh molitev. Prvi je izšel leta 1995 v knjigi z zgovornim naslovom Prošnja za pravo besedo, drugi v knjižici Zakladnica molitve leta 2015. Tretji izbor ohranja ta naslov, vsebuje pa izbrane molitve iz obdobja 2015 do danes. Največ molitev je prevedenih iz nemškega lističa za bolnike in ostarele, ki ga ureja slovenski koroški duhovnik Janez Zitterer. Že skoraj šestdeset let jih izbira, prevaja in pripravlja naš urednik Silvester Čuk. Naj nas učijo, da vse naše življenje postane molitev!

več o zgodovini molitev v Ognjišču:

iz vsebine

Knjižica Zakladnica molitve 2 nas na prvih straneh spomni, kako velika je moč besede: navadno si želimo, da bi bile besede spodbudne, razumljive, premišljene, ... da bi našli pravo ob pravem času, da jih ne bi zmanjkalo. Gospod nam govori na različne načine, tudi po svojem stvarstvu, z vsakdanjimi majhnimi dogodki, ki so včasih kar čudeži. Spremlja nas na na naši poti in želi, da iščemo svojo pot, svojo srečo, svoj cilj ... da se potrudimo, saj imamo toliko možnosti ... ne dovolimo si sivine, toliko barv nam daje Gospod. Da, potrebujemo ga, pogosto trkamo na vrata njegovega usmiljenja, njegove pravičnosti, potrpežljivosti ... želimo si Božjega objema, prepuščamo se njegovim dobrotnim očetovskim rokam ...

Z molitvami, ki sledijo se prebujamo v nov dan s hvaležnostjo za vse čudeže življenja: da sem tukaj, da živim, da sem človek. Zelo dragoceni so ti trenutki: jutranji pozdrav, prošnja za moč, za odprtost besedi, za danes, za spremljanje na poti, za pomoč ... Želimo, da bi bil dan blagoslovljen ... sproti se zahvaljujemo za vsak trenutek, za nežen dotik ljubeče roke, za drobne prijaznosti ... upamo, da bi nam Gospod naklonil še veliko takih dni, ostal z nami.
Zato ga zaupno prosimo... za zvesto ljubezen, za dolgo življenje, za pogled nazaj, za prihodnost ... saj je On naše upanje in ... nazadnje za dan, ko se bo treba posloviti s tega sveta.

V osrednjem delu knjižice si sledijo molitve, ki nas spremljajo skozi cerkveno leto: adventna prošnja, čuječnost na pragu Betlehema, prosimo za našo družino, se obračamo k Sveti družini, za posvetitev, za mir, za luč, vsi smo potrebni ozdravljenja, prosimo tudi za bolnike, izročamo jih v njegove roke in prosimo za moč v preizkušnji, ko bo treba sprejeti križ in se z njim pogumno odpraviti za Gopodom. Vedno moramo naprej in svoje predsodke in  strahove premagovati z vero v vstajenje, da se morda v naši temini prebudi novo življenje. Vstali Gospod nam podarja milost, da dmo lahko pričevalci, pošilja Svetega Duha, za sopotnico na naših poteh nam daje Marijo, ki je ena izmed nas, nas posluša, je naša vodnica.

V zadnjem delu se zavemo, da bomo prišli do svetosti po mali poti ... zato prosimo za pomoč sv. Jožefa, brata Frančiška, sv. Terezijo iz Kalkute in ... nazadnje molimo z mladimi in s papežem Frančiškom za mlade - na katere Cerkev na poti k sinodi obrača svoj pogled. Da bi pogumno vzeli v roke svoje življenje in vedno ohranjali svobodno srce, odgovorili na klic, imeli srce odprto, znali prepoznati Boga in bi ga z veseljem oznanjali... (mč)

SPODBUDA

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Vstani!
In utrujene noge zaplešejo.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: No, pridi!
In nenadoma zagledamo cilj.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Zdaj pojdi!
In začetek je uspešen.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Saj zmoreš!
In brž začutimo moč.

Včasih potrebujemo nekoga,
ki reče: Vstani!
In proži roke proti nam.

Vedno je tukaj Nekdo,
ki pravi: No, pridi!
In nas prisrčno objame.

WILMA KLEVINGHAUS
Ognjišče (2017) 6, str. 55

pripravlja in izbira Marko Čuk