Gospod je res vstal

V Rusiji so po boljševiški revoluciji leta 1917 zavladali komunisti. Nekoč so pripravili javno razpravo o Kristusovem vstajenju. Prvi je imel besedo neveren komunist, ki je mislil, da bo zmlel v prah krščansko vero v vstajenje. Ko je končal, je nastopil pravoslavni duhovnik, da bi zagovarjal resnico o vstajenju. Skromni duhovnik je pogledal po ljudeh, ki so ga opazovali z velikim zanimanjem, in jih pozdravil z običajnim: »Kristus je vstal«. Vsi skupaj so mu enodušno odzdravili: »Resnično je vstal.« Ko je duhovnik to slišal, je odšel z odra. Odgovor je bil jasen in ni bilo treba več nobene besede.

Papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa je pripovedoval, kako je kmalu po padcu komunističnega režima praznoval veliko noč v romunskem mestu Lasi in kako ga je pravoslavno praznovanje vsega prevzelo. Tamkajšnjim ljudem je velika noč v krvi.

Globoki pomen velike noči se nam približa, če primerjamo njeno doživljanje v pravoslavnih cerkvah s tem, kako jo doživljamo mi. V katoliških cerkvah je na osrednjem mestu križ, v pravoslavnih svetiščih pa vstali Kristus, ki ga že vse od bizantinske dobe imenujejo Pantokrator, vladar vesolja. V velikonočnem času se med seboj pozdravljajo: »Gospod je vstal« in odgovarjajo: »Resnično je vstal«.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 4 (2017), 33.
v knjigi: Dragoceno darilo zgodb, Ognjišče, Koper, 2014, 121.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.