Procesija

Recimo, da bo letos lepo vreme ... da ne bo deževalo ... in bo procesija!
Ker ... Velika noč bo! Vsekakor! Kristus se pač ne ozira na vremenske razmere. Se pa še kako ozira na človekove razmere. Na to, kako ljudje živimo. Oziroma životarimo! Na to, kaj delamo in kaj nam delajo ... Kaj delamo drug drugemu in kaj drug za drugega!
In letos Velika noč bo! Ker vstajenje mora priti! Ker veliki petek kar traja ... in nič ne kaže, da bi se končal ... Ker nosimo križ ... in smo padli že več kot trikrat ... vrha Kalvarije pa še ni videti ... ni videti konca trpljenja ...
A četudi bomo omagali pod križem, je Kristus že nesel križ na vrh gore ... že je umrl ... in je že vstal! Zmagal je ! Za vse nas!
Recimo, da bo letos lepo vreme ... da ne bo deževalo ... in bo procesija!
In ko boste šli v zgodnjem nedeljskem jutru v procesiji za Vstalim in Večnim ... in boste peli 'alelujo' ... se le vprašajte: Kaj sploh delam tukaj? V tej procesiji?... Zakaj sem tukaj?
Morda vprašanje res ni najbolj primerno. Morda se bo komu zdelo celo nesramno ... Morda se vam zdi, da ni pomembno ... Pa vendar: je pomembno ... in je primerno ... in čisto prijazno: Zakaj smo tukaj?
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker vsako nedeljo pridemo k maši in smo pač prišli tudi tokrat ... le, da je ura nekoliko nenavadna ... in zgodnja ...
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker je praznik ... in je treba k maši ... da se ne zamerimo župniku in da ne bomo v spotiko sosedom ...
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker je pač tak običaj ... in se spodobi ... Prihajali smo že kot otroci, pa prihajamo še sedaj ... da ne zamre družinska tradicija ...
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, da se srečamo s sosedi, prijatelji, znanci ... da si sežemo v roke in si zaželimo lepe praznike ... Največ se jih sreča takole pred cerkvijo, po maši ... še za kakšno voščilnico človek 'prišpara' ...
Morda smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker imamo radi velikonočne pesmi ... res so lepe ... borbene ... Morda radi poslušamo orgle ... in pritrkavanje ... ali celo pokanje možnarjev ...
Morda pa smo tu zato, pa se tega sploh ne zavedamo, da bi prešteli koliko ljudi bo ... Koga ni?... Koga spet ni?... Koga ni več?...
Zakaj smo prišli?
Zakaj smo tukaj?
Nobeden od odgovorov, ki jih ponujam, ni čisto pravi ..., a daleč od tega, da bi bil kateri čisto napačen ...
In morda imate prav ... morda res ni pomembno, zakaj smo tukaj ...
Sploh, če se ne zavedamo, da smo tukaj ... v procesiji za Vstalim in Večnim ...
A dejstvo je, da smo tukaj ...
In morda smo tukaj zato, pa se tega sploh ne zavedamo, ker je globoko v nas upanje v vstajenje ... in vera, da je življenje večno ... in je v nas Kristus: Zmagovalec! Vstali in Večni!
In je prav, da smo prišli ...
Prav je, da smo tukaj ... da bomo procesijo z ALELUJO končali pred oltarjem, kamor so nas starši in botri prinesli h krstu ... Pred oltarjem, pri katerem smo prejeli prvo sveto obhajilo ... in birmo ... Pred oltarjem, kjer smo obljubili večno zvestobo in ljubezen ... Pred oltarjem, kjer se nas bodo pri mašah in molitvah spominjali naši otroci in vnuki potem, ko bomo enkrat umrli ...
In je prav, da se zavedamo, da smo tukaj ... da se zavemo, zakaj smo tukaj ... v procesiji za Vstalim in Večnim!

ČUŠIN, Gregor. (Na začetku). Ognjišče, 2015, leto 51, št. 4, str. 3.

Zbrane uvodnike (Na začetku, 2009-2013), ki jih za Ognjišče piše priljubljeni igralec Gregor Čušin lahko prebirate tudi v knjigi Na tretji strani.
Pri Ognjišču je marca 2019 izšla tudi knjiga Zgodbe iz velike knjige in iz malega predala, v kateri je Gregor Čušin na svoj, izviren in poetičen način, zapisal petdeset (50) svetopisemskih zgodb (ki jih sinu pripoveduje preprost tesar)