Hinavščina

Zgodba

»Pa ne spet ona!«

Mati je pospravljala po hiši s pomočjo dveh odraščajočih hčera. Ko je sredi dela bežno pogledala skozi okno, je zagledala opravljivo in radovedno sosedo, da se bliža njihovi hiši. Hčerki sta zaslišali, kako je mati zavzdihnila: »O joj, pa ne spet ta nadloga.«

Ko je soseda potrkala na vrata, ji je šla mati odpret. Hčeri sta se spogledali, potem pa planili v smeh, ko sta slišali, kako je mati pozdravila sosedo: »O, kako lepo, da vas spet vidim. Le vstopite. Kar naprej, prosim!«

Misel

Bog sovraži hinavščino, kajti s hinavščino hočemo na zunaj pokazati, česar v svoji notranjosti nimamo.

Če koga obdolžimo hinavščine, pomeni, da se tak človek kaže kreposten, dejansko pa ni. Samo hlini nekaj, kar ni resnično. To je napaka, slabost, ki kaže na dvoličnost človekovega značaja.

Hinavci so ljudje, ki ne pokažejo pravega obraza, ampak se delajo drugačne. Lahko se prikazujejo kot dobre, svete v očeh ljudi, ne morejo pa se pretvarjati pred Bogom. On nas vidi takšne, kakršni v resnici smo. Pred Bogom se ne moremo obnašati dvolično. On vidi ne samo naša dejanja, vidi tudi v srce in dušo, vse naše misli ...

Ali sem hinavec? Prav bo, da si glede tega izprašamo vest. Resnica naj nas osvobodi, da se bomo varovali hinavščine v medsebojnih odnosih.

Molitev

Gospod Bog,
pred tvojim pogledom se razkrije
vse naše pretvarjanje in hinavščina.
Ti nas poznaš take, kakršni smo.
Tvojim očem ni nič skritega.
Ti ne gledaš, kakor gledamo ljudje.
Mi vidimo le zunanjost, ti vidiš tudi notranjost.
Mi vidimo samo telo, ti vidiš tudi dušo in srce.
In bistveno je srce.
Pretvarjamo se lahko
samo pred ljudmi.
Pred teboj se ne moremo.
Biti dober v očeh ljudi,
je zate premalo.
Lepa podoba, ki jo kažemo na zunaj
mora odsevati lepoto naše duše.
Edino takrat smo dovolj dobri tudi v tvojih očeh.

Iskra

Hinavščina je huda značajska napaka, ki omreži človeka. Potrebna je stalna čuječnost. To ni napaka kakor jeza ali lakomnost, ki nas napadata občasno. Hinavščina je 'stalna zaposlitev'.

»Varujte se farizejskega kvasa, ki je hinavščina. Nič ni prikritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo.« (Lk 12,1–2)

Blagodejen dom

Doma sem tam,
kjer me nekdo pričakuje,
kjer lahko delam napake,
kjer imam prostor za sanje,
kjer lahko iztegnem noge,
kjer lahko odkrito govorim,
kjer lahko glasno pojem,
kjer je vedno prostor zame,
kjer lahko snamem masko,
kjer mi nekdo pozorno prisluhne,
kjer sem lahko tiho,
kjer nekdo z menoj deli veselje,
kjer lahko poženem korenine.
Doma sem tam,
kjer lahko sproščeno zaživim.

Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 7 (2012), 32-33.
v knjigi: Zgodba zate, Ognjišče, Koper, 2022, 48.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.