Dve posebni kosili

Gospodar je ukazal kuharju, naj za kosilo pripravi nekaj posebnega, nekaj za kar misli, da je neprecenljivo in najbolj dragoceno.
Kuhar je gostom postregel najprej s kuhanim jezikom, nato je pripravil jezik na žaru, nazadnje pa je postregel še z jezikom v različnih omakah ...
Gospodar ni bil zadovoljen - češ jezik naj bi bil nekaj tako posebnega - toda kuhar mu je dejal: »Kaj je vendar imenitnejše od jezika? Z njim molimo Boga, razveseljujemo ljudi, posredujemo modrost, razglašamo pravičnost ...«
Gostje so pritrdili kuharju in tudi gospodar je pritrdil tej razlagi.
Naslednji dan pa je gospodar kuharja spet preizkusil in mu je naročil, naj pripravi nekaj takega, kar se mu zdi brez vrednosti in je po njegovem mnenju med živili najslabše.
Nestrpno je čakal, kaj bo kuhar pripravil tokrat.
In kuhar je na mizo spet prinesel jezik, tudi tokrat pripravljen na razne načine.
Gospodar je bil prepričan, da se kuhar iz njega norčuje in se je razjezil. Kuhar pa je imel tudi tokrat pripravljeno razlago: »Ni slabše reči kot je jezik. Z njim zmerjamo, opravljamo, povzročamo prepire, napovedujemo vojne ...«
Vsi so se strinjali s kuharjevo razlago.
***
Beseda je res najdragocenejši dar, ki nam ga je zaupal Bog.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 7 (2017), 51.
knjiga: Zgodbe kažejo novo pot. Zgodbe za dušo 13, Ognjišče, Koper, 2018, 48.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.