Deset evrov

Oče se je utrujen in nejevoljen pozno vrnil iz službe. Pri vratih je naletel na petletnega sina.
“Ati, te lahko nekaj vprašam?” “Ja. Kaj je?” je odgovoril oče.“Ati, koliko pa ti zaslužiš na uro?” “To pa pa zate res ni pomembno. Zakaj sploh sprašuješ?” je jezno odgovoril oče. “Samo tako bi rad vedel. Prosim, povej mi, koliko dobiš na uro?” je prosil fantek.
“Če že moraš vedeti, zaslužim deset evrov na uro.” “Oh,” je sinček zavzdihnil in povesil glavo. Potem pa je znova pogledal gor in dejal: “Ati, mi lahko posodiš pet evrov?” Oče je postal zelo nejevoljen. “Če si me o moji plači spraševal samo zato, da ti lahko posodim nekaj denarja, da si kupiš kakšno trapasto igračo ali kakšno drugo neumnost, potem izgini v svojo sobo in se spravi v posteljo. Pomisli raje, kako si sebičen. Vsak dan dolgo delam in nimam časa za take otroške igrice!”
povejmo z zgodbo 08 2004bDeček je tiho odšel v sobo in zaprl vrata za seboj. Oče se je usedel na kavč in postajal še bolj jezen, ko je razmišljal o sinovem poizvedovanju. Le kako si drzne kaj takega spraševati le zato, da bi dobil nekaj denarja! Po eni uri pa se je umiril in začel razmišljati, če ni bil morda nekoliko pretrd do svojega sina. “Mogoče pa je res potreboval tistih pet evrov. Konec koncev me zelo redko vpraša za kaj takega,” je razmišljal.
Odšel je do vrat dečkove sobe in vstopil: “Ali že spiš, sinko?” “Ne, ati, buden sem,” je odgovoril deček. “Malo sem razmišljal, mogoče sem bil preveč strog do tebe,” je dejal oče. “Dolg in naporen dan je za mano in me je malo zaneslo. Tukaj imaš pet evrov, ki si jih želel!” Deček se je vzravnal in se ves srečen zasmejal. “Hvala, ati!” je zaklical. Potem je segel pod blazino in vzel izpod nje nekaj kovancev. Ko je oče videl, da ima sinek že nekaj denarja, se je znova razjezil. Otrok pa je počasi preštel denar, nato pa pogledal očeta.
“Zakaj si pa želel še denar, če ga že imaš?” je ostro vprašal oče.“Ker ga nisem imel dovolj, sedaj pa ga imam,” je odvrnil deček. “Ati, sedaj imam deset evrov. Ali lahko kupim eno uro tvojega časa?”

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 8 (2004), 31.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.
.

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh