Zaupna molitev
Poglavarja dveh afriških plemen sta prišla k misijonarju v mesto in prosila za duhovnika, ki bi v njunih vaseh oznanjal evangelij. Misijonar je dejal, da mu je žal, a res nima nikogar, ki bi ga lahko poslal tja. Minili sta dve leti in poglavarja sta spet prišla k misijonarju z isto prošnjo. Misijonar se je odločil, da tokrat pojde tja kar sam. Ni se mogel načuditi, ko je v nedeljo zjutraj zagledal nenavaden prizor: vsi vaščani so klečali v popolni tišini.
Duhovnik je vprašal poglavarja:
»Kaj delajo?«
»Molijo,« je odgovoril.
»Pa saj nič ne govorijo,« je dejal misijonar.
Poglavar pa je odvrnil: »Beli mož, ne vemo, kaj naj bi rekli.
Že dve leti se vsako nedeljo tu zbiramo in štiri ure takole klečimo, čeprav ne vemo, kaj naj govorimo.«
Tudi jaz vam pravim: Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil ribo? (Lk 11,9-11
Neprenehoma molite. V vsem se zahvaljujte. (1 Tes 5,17-18
Najprej se po Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu za vas vse, ker gre glas o vaši veri po vsem svetu. Bog, ki mu služim v svojem duhu, v evangeliju njegovega sina, mi je priča, kako se vas nenehoma spominjam v vseh molitvah. Prosim, da bi se mi nekako posrečilo priti kdaj do vas, če je to Božja volja. Hrepenim namreč po tem, da bi vas videl in vam posredoval kakšen duhoven dar milosti, ki naj vas utrdi. (Rim 1,8-12
Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje. (Rim 12,12)
Zmeraj se zahvaljujemo Bogu za vas vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah. (1 Tes 1,2)
Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. (Flp 4, 6)
Slišal sem o vaši veri v Gospoda Jezusa in ljubezni do vseh svetih. Zaradi tega se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah, da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, v spoznanju njega, in razsvetljene oči srca, da bi videli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine v svetih, kakšna je čezmerna veličina njegove zmožnosti do nas, ki verujemo po dejavnosti njegove silne moči. (Ef 1,15-19)
Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte. (Kol 4,2)
Njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu. (Rim 8,28)
B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 10 (2006), 58-59.
knjiga: Zgodbe za pogum. Zgodbe za dušo 8, Ognjišče, Koper, 2009, 58.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.