Da ne pozabimo na bistveno

Bližal se je božič in mati je peljala svoje štiri otroke v trgovino. Namenila jim je 120 evrov: vsakemu po 30 evrov. Dala jim je dve uri časa za nakupe ter jim naročila, naj vsak porabi 4 ali 5 evrov za drugega. Otroci so se razkropili na vse strani nakupovalnega središča.
Na poti domov je vladalo v avtu veliko vznemirjenje. Otroci so si nagajali in spraševali, kaj so kupili drug drugemu.
Le osemletni Gregor je bil nenavadno tiho. Mama se je ozrla nazaj in skozi prozorno vrečko videla zavojček z nekaj bomboni. Pojezilo jo je: kaj je naredil s tridesetimi evri!
Ni hotela o tem govoriti v avtu, ampak je počakala, da so prišli domov. Takoj je poklicala Gregorja v sobo. Zaprla je vrata in ga vprašala: »Kaj si naredil z denarjem?« Otrok je v zadregi dejal: »Odpravil sem se nakupovat darila in šel mimo dobrodelnega dreveščka. Pod njim sem zagledal napis štiriletne deklice, da si želi majhno punčko z oblekami in krtačo za česanje las. Vzel sem pismo in šel iskat tako punčko, obleke in krtačo in sem vse skupaj odnesel pod drevešček. Tako mi je ostalo samo 25 stotinov za vsakega. Kupil sem lahko samo še vrečico bombonov. Mama, mi ne potrebujemo igrač, ta deklica pa si je tako želela punčko.«
Mama je bila ponosna na sina, da ima tako plemenito srce.

Za božič poskrbimo za veliko stvari, ob tem pa radi pozabimo na bistveno, na novorojenega Kristusa. Božično praznovanje naj nas opogumi, da se bomo, podobno kot Modri z vzhoda, odpravili ‘po drugi poti’ (Mt 2,12), po tisti poti, kjer bo Gospod naš učitelj in voditelj.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 1 (2017), 30.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let..