Cenjeni gospod Je

V nekem mestu sredi stare Kitajske je živel cenjeni gospod Je. Njegovo veselje in strast so bili zmaji. Njihove risbe, slike in kipe je imel po celi hiši. Verjel je, da je zmaj dobrohotno bitje, simbol moči in znanilec dobrega, ki prinaša srečo vsem, kateri ga častijo z ljubeznijo in predanostjo, kakor je delal cenjeni gospod Je. Najvišji zmaj v nebesih je zvedel za češčenje, ki mu ga izkazuje gospod Je, in kako je njegova hiša polna številnih podob zmajev, ki jih je z vso skrbnostjo razporedil po hiši. Zato se je odločil, da ga osebno obišče.
Spustil se je z neba in prišel na zemljo. Našel je hišo cenjenega gospoda in pomolil glavo skozi vrata, rep pa skozi eno od oken, kajti cel ni mogel v hišo. Ko ga je cenjeni gospod Je zagledal, se je tako ustrašil, da je skočil skozi okno in jo ucvrl proč, kolikor so ga nesle noge. To je pomenilo, da ni častil zmajev, ampak podobo, ki si jo je ustvaril o njih.

zgodba je objavljena tudi v knjigi Zgodbe s srcem (zbral Božo Rustja). Ognjišče. Koper. 2005 (ponatis 2009), str. 89-91.

Koliko ljudi ne časti Boga, ampak podobo, ki so si jo ustvarili o njem! Imajo podobo Boga, ki bi moral sovražiti tujce ali pripadnike nekega drugega naroda. Častijo Boga, ki je vsemogočen in ki jim takoj nakloni to, kar oni hočejo in kar oni mislijo, da je zanje najboljše. Njihov bog ima taka moralna načela kot oni: ne zahteva, da ljubimo sovražnike, da priskočimo na pomoč človeku v stiski, ni zahteven glede čistosti srca in je glede spolnosti sploh zelo »sodobnih« nazorov. Njihova podoba Boga ima zelo rada velike hiše in dolge avtomobile. Na žalost nima včasih niti najboljšega okusa.
»Bog z nami« so imeli napisano nemški vojaki na sponkah hlačnih pasov. Tudi na ameriškem dolarju piše »v Boga zaupamo«, a ne v Boga, kakor se nam je razodel v Jezusu Kristusu, ampak v Boga, ki je sovražnik
naših sovražnikov in ki nam stoji ob strani, ko jih premagujemo. Kdo ne pozna teologa, ki je trdil, da ima Bog samoupravno socialistični nazor in kdo ne pozna politikov in njihovih glasnikov, ki trdijo, da se Bog ne sme vtikati v njihov posel?
Koliko podob je sodobni človek ustvaril o svojem bogu in koliko podob tega boga vztrajno časti.
A kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne skozi okno njihove hiše, ki je polna podob o bogu, pokukal pravi Bog neskončno ljubeči, a nemočni in križani Jezus? Vsaj eden bi moral teči. Morda bi tokrat pobegnil Bog ...
In kaj bi se zgodilo, če bi nekega dne pokukal skozi okno naše hiše?

Koliko ljudi ne časti Boga, ampak podobo, ki so si jo ustvarili o njem! Častijo Boga, ki je vsemogočen, in ki jim takoj nakloni to, kar oni hočejo in kar oni mislijo, da je zanje najboljše. Njihov bog ima taka moralna načela kot oni.

Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene. Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo. Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. (2 Mz 20,2-6)

Gospod, usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi, ki ohranja dobroto tisočem, odpušča krivdo, upornost in greh. (2 Mz 34,6-7)

PODOBA BOGA, KI SPREJME VSE POSLEDICE LJUBEZNI
(Križani) »Gospod nam bo odgovoril: Pomisli, s kakšno podobo Boga je povezana zahteva duhovnikov, pismoukov, razbojnika in ljudstva? To je močni Bog, Zmagovalec, ki rešuje z močjo. Podoba Boga, ki jo jaz po Očetovem naročili prinašam, pa je podoba Boga, ki je postal nemočen, ranljiv, popolnoma podrejen človekovi svobodi.
Kako bi mogel zanikati vse to in stopiti s križa? Zmagovito bi vstala podoba močnega Boga, vendar jaz ne bi mogel izpolniti svojega poslanstva, ker bi v odločilnem trenutku zanikal ranljivost Boga, ki se je izročil ljudem v roke. Zaupal bi v vašo svobodo, a le do neke mere. Tako bi lahko rekli, da Bog ni mislil resno, ko je človeku ponudil svoje prijateljstvo, se ni podvrgel posledicam in dejansko Bog ne ljubi človeka in ne njegove svobode. Kako bi lahko rekel, da je božja ljubezen brezmejna, če bi v nekem trenutku rekel: dovolj, poskusa je konec, preveč ste si privoščili, niste pravilno razumeli?
Vprašajmo se: Ali je Bog, v katerega verujemo, Bog evangelija, Bog, ki se je razodel v Jezusu Kristusu? Ali je to Bog, ki si ga ni mogel noben filozof nikoli zamisliti ali predstavljati in ki se razodeva na način, da ga ni mogoče prepoznati razen s popolnim spreobrnjenjem srca? « (kardinal Carlo Maria Martini)

RUSTJA, Božo. (Zgodba s srcem). Ognjišče, 2004, leto 40, št. 4, str. 30-31.