Hvaležnost rodi zadovoljne ljudi

Morda si ravno zbolel ali izgubil koga od najdražjih? Mogoče si doživel veliko razočaranje? To so hude preizkušnje. Vendar nam ostaja veliko stvari, za katere smo lahko hvaležni.
Poglejmo primer človeka, ki je imel dovolj razlogov, da bi bil zagrenjen, pa ni bil. Bližajoči se koraki na hodniku bi lahko pomenili, da prihaja stražar, ki ga bo odvedel na morišče. Njegovo ležišče so bila mrzla kamnita tla jetniške celice. Njegovi gležnji in zapestji so bili v železnih okovih. Bil je ločen od prijateljev. Če kdo bi imel pravico pritoževati se ta mož, jetnik v rimskem zaporu. Toda namesto obupa in tožb je iz njegovega srca privrelo slavljenje Boga.
Ta človek je bil apostol Pavel, človek, ki se je zahvaljeval Bogu tudi sredi velike stiske. Iz ječe v Rimu je napisal vernikom: »Nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse« (Ef 5,18-20).

Nič nas ne naredi žalostnih, potrtih, nezadovoljnih tako hitro, kakor nehvaležno srce. Koliko srečnejši bi bili, če bi bili bolj hvaležni!
Uredništvo neke revije je več znanim osebnostim zastavilo vprašanje: »Če bi vam zagotovili, da se vam bo izpolnila ena želja, kaj bi si zaželeli?« Dobili so zanimive odgovore. Urednike je najbolj nagovoril odgovor: »Rad bi, da bi znal čim bolj ceniti vse, kar že imam.« Kako bi bili srečnejši, če bi bili bolj hvaležni!

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 10 (2020), 81.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.