Kdo je kriv?

Kako se obnašati v kočljivih življenjskih trenutkih? Se rad kregam?

JANEZ IN ROŽA

Na gričku je stala lična hišica. Neke noči jo je nenadoma zajel požar. Mlad par, Janez in Roža, njena prebivalca, sta se rešila iz plamenov in zbežala na prosto. Komaj sta ušla ognju, že se je med njima vnel prepir.
Janez je jezno dejal: “Stokrat sem ti rekel, da nikoli ne hodi spat, ne da bi ugasnila ogenj v kuhinji! Poglej, kaj se je zgodilo. Si sedaj zadovoljna?”
“To že ni moja krivda!” mu je na isti način odgovorila Roža. “Ti si kriv. Saj sem ti tisočkrat dejala, da ne kadi v postelji. Toda ti nič! Kakor da nisi razumel. Kaj ne vidiš, da je začelo goreti v spalnici in ne v kuhinji? Jasno je, kdo je kriv. Ti, ti si kriv!”
“Bodi tiho!” je zavpil Janez. “Samo zaničevala in zmerjala bi me. Jaz pa trdim: to je tvoja krivda. Ja, tvoja in samo tvoja!”
Medtem ko sta se prepirala, se je ogenj razširil. Zagorela je hiša. Preden sta Janez in Roža končala prepir in odkrila, kdo je kriv, je njuna prijazna hiša postala kup pepela.

RADO IN TONI

Rado in Toni sta bila prijatelja. Oba sta bila strastna ribiča. Zbrala sta denar in skupaj kupila majhen ribiški čoln. Pogosto sta šla z njim ribarit. Nekega dne, ko je bilo morje izredno mirno, je v čolnu nastala luknja. Voda je začela počasi vdirati vanj.
Toni je takoj zavpil Radu: "Poglej, tu je luknja! A ne vidiš? Pa sem ti rekel, da preglej čoln, preden sva izplula. Poglej, kaj se je sedaj zgodilo. Ti si kriv, ker nikoli ne poslušaš!"
Rada so te besede tako razjezile, da je pobesnel: "O, ne! To že ni moja krivda. Saj tudi ti veš, da čoln potrebuje skrb in nego. Meni si naročil, kaj naj naredim, sam pa nisi niti s prstom mignil. Kaj mi sedaj očitaš, saj si ti kriv!"
"Daj, bodo tiho!" je besnel Toni. "Kdo pa, misliš, da si, da boš vpil name? Še eno besedo, pa ti razbijem glavo!" In takrat je Tone vzel veslo in ga dvignil v znak grožnje.
Počasi sta se prijatelja začela ravsati in med njima je nastal pretep. Čolniček se je nevarno pozibaval sedaj na eno, sedaj na drugo stran.
Med pretepom je čoln vedno bolj zalivala voda. Končno se je prevrnil. Škoda, da Rado in Toni nista zmogla zvedeti, čigava je krivda, preden sta utonila.

SPODBUDA ZA PREMIŠLJEVANJE
Kaj je najvažnejša stvar, ko se zgodi nesreča? Ali morda to, da najprej odkrijemo, kdo je kriv?

Na kakšen način so ljudje, opisani v zgodbi, napačno zastavili pogovore? Kaj je bila posledica njihovih napak?

Česa se najprej nagonsko lotimo, ko se zgodi kakšna nesreča? Zakaj? Kakšne so posledice takega obnašanja?

Ali ti značaji v zgodbi povedo kaj o načinu, kako ravnaš, ko nastanejo spori? V čem ste si podobni? Razmisli o svojih reakcijah. Ali lahko poveš, zaupaš, kako rešuješ spore z drugimi?

Kaj meniš o zmerjanju, kričanju in sploh "vročih prepirih"? So take stvari med ljudmi pogoste? Se jih tudi ti pogosto poslužuješ?

Kakšen bi bil najboljši način za reševanje sporov? Pogovori se in primerjaj različne načine.

Ali se iz zgodbe lahko še česa naučiš? Ali lahko iz nje potegneš kaj za svoje nadaljnje življenje?

Katere lastnosti in drže potrebujemo, da z njimi blažimo spore? (Zdrav čut, želja po pravi duhovni in siceršnji rasti, pripravljenost na kompromis - da popustimo, ljubezen do drugih in nepristranskost (objektivnost) do sebe - glej na izvršena dejanja, ne na namene - sprejmi odgovornost za svoje občutke in napake, skušaj iskati rešitve in druge poti ter končno izberi najboljšo, itd.).

RUSTJA, Božo. Kdo je kriv? (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2001, leto 37, št. 6, str. 36-37. (ilustracija Peter Škerl)
Zgodbe za pogovor. (zbral Božo Rustja). Ognjišče. 2005. (Zgodbe za dušo 4), str. 35-36.