Bog nas je postavil tja, kjer nas najbolj potrebuje

Ko se je deklica sprehajala po vrtu, je njeno pozornost pritegnila zelo lepa cvetlica. »Kako čudovita roža!« je vzkliknila. Ko jo je pozorno ogledovala, je opazila, da je na kraju, kjer raste polno umazanije, da je zemlja izsušena, kamnita ... »Preveč lepa je, da bi rastla na tako grdem delu vrta, v tako nerodovitni prsti!« je dejala. Izruvala jo je in šla k vodi, da je njene korenine očistila umazane zemlje. Kmalu je roža usahnila. Ko je vrtnar videl, kaj je deklica storila, je vzkliknil: »Uničila si mi najlepšo rožo.« »Žal mi je, toda nisem mogla prenesti, da raste v tako slabi, nerodovitni zemlji,« je priznala deklica. Vrtnar ji je odgovoril: »Skrbno sem izbral zemljo in kraj, kjer sem jo posadil, kajti vedel sem, da se lahko samo tam taako čudovito razcveti.«

Bog skrbi za nas tam, kamor nas je postavil, da bi v zaupanju in veri živeli v polnosti.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 2 (2020), 28.
knjiga: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 102.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.