Raznašalec ljubezenskih pošiljk

Neki študent je pred predavanji vsak dan šel k maši. Kolegi so menili, da je to le trenutna vnema, a je delal tako tudi potem, ko se je zaposlil. Nekoč je zamudil v službo in šef ga je ob prihodu očitajoče vprašal: »Ali delaš v cerkvi ali pri nas?« – »Tam in tukaj.« – »Pa tudi plačo dobivaš pri obeh?« – »Za preživetje dobivam plačo pri vas.«
»Zakaj pa ti je potem treba hoditi vsak dan k maši in kaj pravzaprav delaš tam?«
»V cerkvi ne delam. Tam samo vsak dan sprejemam pošiljko.« – »Kakšno pošiljko?«
»Pošiljko ljubezni. Sem raznašalec ljubezni.« – »Prosim?«
»Vsako jutro grem k maši in v svetem obhajilu prejemam od Jezusa ljubezen, ki jo moram tisti dan raznašati ljudem, ki jih poznam ali pa tudi ne. Nekateri je potrebujejo več, drugi manj. Ko dajem tistim, ki je potrebujejo več –to so tisti, ki znajo biti do mene neprijazni, hladni, celo sovražni – jo hitro porabim, pa jo moram drugi dan obnoviti, saj od nje naposled živi moja družina in moji prijatelji. Če ne bi raznašal ljubezni, moje življenje ne bi imelo nobenega smisla.«
»Kako jo raznašaš? Kako jo deliš?«
»Zelo preprosto: ko vsakega človeka, gledam tako, kot bi ga gledal Jezus. Ne sodim ga po tem, kakršen je. Potolažim ga, če je žalosten, ljubim ga, kakor ljubim samega sebe. Preprosto, toda brez pošiljke, ki mi jo Gospod izroča pri maši, bi bilo to nemogoče.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 6 (2020), 35.
v knjigi: Zgodbe za veselje do življenja, Ognjišče, Koper, 2022, 90.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.