Darilo za praznik stvarjenja

Ko je Bog sedmi dan končal delo stvarjenja, je razglasil praznik.
Vsa ustvarjena bitja so začela razmišljati, da bi Bogu darovala nekaj, kar je zanje najlepše. Veverice so mu izbrale lešnike, zajci korenje, ovce mehko toplo volno, krave peneče mastno mleko. Nepregledna množica angelov je med darovanjem prepevala čudovite speve.
Tudi človek je čakal, da pride na vrsto in zaskrbljeno se je spraševal: »Kaj bi lahko jaz daroval?«
Postavil se je zadnji v vrsto in trepetal. Vsa ustvarjena bitja so se zvrstila mimo Boga in položila predenj svoje darove. Ko je bilo pred človekom še nekaj živali, ga je postalo zares strah, ker še ni vedel, kar naj Bogu da.
Ko je prišel na vrsto, mu je srce narekovalo, da je storil nekaj, česar ni moglo narediti nobeno živo bitje pred njim. Pohitel je proti Bogu, padel predenj na kolena in dejal: »Rad te imam!«
Božje obličje je zasijalo od veselja. Vsa ustvarjena bitja so razumela, da je človekovo darilo Bogu najljubše.

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 5 (2021), 32.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.