Priti v nebesa

Legenda pripoveduje, da je nekoč prišel v nebesa japonski kmet in njegov pogled se je najprej ustavil na polici z nečim, kar je imelo strašno čuden videz.
»Kaj je to?« je vprašal. »Ali se iz tega lahko skuha juha?«
»Ne,« je dobil odgovor. »To so ušesa tistih ljudi, ki so v svojem življenju natančno slišali, kaj bi morali storiti, a se za to niso zmenili. Ko so umrli, so njihova ušesa prišla v nebesa, drugi deli njihovih teles pa ne.«
Čez nekaj časa je kmet zagledal drugo polico z nenavadnimi predmeti. »Kaj pa je to?« je spet radovedno vprašal. »Ali se iz tega lahko skuha juha?«
»Ne,« je dobil odgovor. »To so jeziki. Pripadali so ljudem, ki so drugim govorili, naj delajo dobro in naj lepo živijo, sami pa niso izpolnjevali tega, kar so govorili. Ko so umrli, so njihovi jeziki lahko prišli v nebesa, drugi deli njihovih teles pa ne.«

B. Rustja, Povejmo z zgodbo, v: Ognjišče 8 (2015), 27.
v knjigi: Zgodbe za skladen zakon in družino, (Zgodbe za dušo 12), Ognjišče, Koper, 2021, 121.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča.
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.